SiolNET. Novice Črna kronika
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nepravnomočno: "Božjemu bankirju" Krašovcu v drugo tri leta zapora

0

termometer

Celjsko sodišče je nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca še v drugo spoznalo za krivega napeljevanja k goljufiji na škodo EU. Naložilo mu je tri leta zaporne kazni.

Sodišče je tako pri višini kazni ubralo vmesno pot med zahtevo tožilca Stanislava Pintarja, ki je predlagal štiriletno zaporno kazen, in v prvem sojenju izrečeno kaznijo.

Krašovec je bil namreč pred dvema letoma v tej zadevi že obsojen na dve leti zapora, a je po njegovi pritožbi višje sodišče lani jeseni zaradi absolutnih kršitev kazenskega postopka sodbo razveljavilo.

Tovšakova priznala, prva sodba Kraševcu razveljavljena Nepravilnosti so se zgodile pri prenovi dvorca Betnava, ki ga je nadškofija dobila nazaj v denacionalizacijskem postopku. Za prenovo, ki se je začela leta 2008, so v nadškofiji najeli dva milijona evrov bančnega posojila, nato pa zaprosili za evropska sredstva. Tu je, kot je zdaj (sicer še nepravnomočno) odločilo sodišče, Krašovec zagrešil kaznivo dejanje.

Nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in nekdanjega vodjo investicij v Betnavi Antona Ekarta je napeljal, da sta leta 2009 na nezakonit način sodelovala pri pridobitvi 1,7 milijona evrov evropskega denarja. Betnava je ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela Vegrada, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje evropski denar vračala.

Kraševčeva soobtožena Hilda Tovšak, nekdanja direktorica Vegrada, je krivdo poleti 2013 priznala in se s tožilstvom pogodila za petletno zaporno kazen.

Arhitekt zloma nadškofije Mirko Krašovec je bil 25 let ravnatelj mariborske nadškofijske gospodarske uprave. Nekoč je dejal, da ima od nekdaj občutek za gospodarnost, ekonomije pa se je učil sproti. Pod njegovim vodstvom se je nadškofija po osamosvojitvi podala v podjetniške vode, in sicer s pomočjo vernikov, ki so ji zaupali lastniške certifikate v času preoblikovanja družbenega premoženja.

Prek holdingov Zvon Ena in Zvon Dve so denar razpršili med slovenska podjetja. Vlagali so v različne dejavnosti, od založništva in proizvodnje do nepremičnin in steklarn. Med Krašovčeve poslovne ideje spada tudi Krekova banka, ki pa so jo leta 2002 prodali.

Upokojitev tik pred razkritjem finančne luknje

Krašovec se je upokojil leta 2010, le nekaj mesecev pozneje, januarja 2011, pa sta družbi Zvon ena Holding in Zvon dva Holding razglasili plačilno nesposobnost. Še isti mesec je odjeknilo poročanje italijanskega časnika L'Espresso o 800-milijonskem dolgu mariborske nadškofije, ki je sprožilo največji finančni škandal na slovenskih tleh.

"Napaka je bila, da smo šli začasno na področje, ki ni naše," je nekaj dni po tem Krašovec dejal za Delo. In za stanje okrivil krizo: "Kot da bi posejali pšenico, nato pa posevek uniči toča in hkrati zgori še gospodarsko poslopje. Če bi nas kdorkoli opozoril, kaj se lahko zgodi, se ne bi nikdar podali v to. Svetovali so nam le razpršitev tveganja."

V Vatikanu, kjer naj bi za finančno luknjo izvedeli leta 2007, po odmevni odločitvi takrat še 'cerkvenega' T2, da predvaja tudi pornografske vsebine, so se odzvali precej pozno. Sredi leta 2013 je papež Frančišek odstavil mariborskega nadškofa Marjana Turnška in ljubljanskega nadškofa ter metropolita Antona Stresa.

Zanikanje krivde Sam sicer trdi, da je bil njegov namen zgolj omogočiti Cerkvi pastoralno dejavnost.

Krivdo za finančne poneverbe zanika. "Iz izjav nekaterih članov Cerkve je očitno, da so me izbrali za žrtveno jagnje, da bi na ta način prikrili dejstvo skupnega odločanja od vrha navzdol," je po poročanju Dela dejal na eni od sodnih obravnav v zadevi Betnava.

Omenimo, da je Slovenska škofovska konferenca Krašovcu po zlomu nadškofije odvzela naziv kanonika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin