SiolNET. Novice Črna kronika
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Končuje se sojenje ruskemu trgovcu z orožjem Viktorju Butu

1

termometer

Tožilstvo in obramba sta v ponedeljek na zveznem sodišču na Manhattnu sklenila svoja primera v procesu proti ruskemu trgovcu z orožjem Viktorju Butu, znanemu tudi kot "trgovec s smrtjo".

Porota se bo o krivdi ali nedolžnosti obtoženca začela odločati danes. V primeru, da bo spoznan za krivega, 44-letnemu Butu grozi dosmrtni zapor. Obtožen je zarote za ubijanje ameriških državljanov, sodni proces pa je privlekel na dan številne druge podrobnosti iz življenja človeka s tesnimi zvezami v ruskem vojaško-politično-obveščevalnem aparatu, ki je v 90. letih med drugim zalagal z orožjem številne državljanske vojne v Afriki.

Duma o Butu: Vzoren družinski človek Buta so aretirali marca leta 2008 v Bangkoku na Tajskem, novembra 2010 pa je bil izročen v ZDA. Ruski državni vrh se je ostro odzval na aretacijo, ruska duma pa je na začetku procesa pisno opozorila sodnika Shiro Scheindlina, naj zagotovi nepristransko sojenje Butu, ki je "vzoren družinski človek". Pismo dume tudi opozarja, da lahko izid sojenja vpliva na ponovni zagon oziroma resetiranje odnosov med ZDA in Rusijo.

Tri tedne poslušali trakove prisluškovanj, brali elektronska sporočila ... Glede na predstavljene dokaze sicer ni veliko dvomov v to, kako se bo porota odločila. Porotniki so tri tedne poslušali trakove prisluškovanj, brali elektronska sporočila in poslušali izpovedi prič. Med njimi je bil tudi 70-letni Južnoafričan Andrew Smulian, ki je bil do aretacije tesen sodelavec Buta pri orožarskih poslih. Smulian se je s tožilstvom dogovoril za nižjo kazen od najmanjše zagrožene, ki je zanj 25 let zapora, in je poroti odprl dušo.

"Padel je v past" Buta so ujeli na limanice z dvema agentoma Uprave za boj proti mamilom (DEA), ki sta se z njim sestala leta 2008 v Bangkoku. Ameriški organi pregona so najprej prevarali Smuliana, ki je ponudbo o poslu prenesel leta 2007 Butu v Moskvi. But je bil pod sankcijami ZN in ni mogel potovati, kljub temu je potem marca leta 2008 odšel v Bangkok na sestanek z dvema agentoma DEA, ki sta se predstavljala za voditelja gverilske organizacije FARC iz Kolumbije, ki je v ZDA uvrščena na seznam terorističnih organizacij.

Zanimala sta se za nakup orožja v vrednosti 20 milijonov dolarjev in But je zagrabil vabo. Sestanek je prekinila aretacija tajske policije. Z izročitvijo ZDA se je potem nekaj časa zavlačevalo zaradi pritiskov Rusije. Tožilec Anjan Sahni je v svoji sklepni besedi dejal, da ni nobenega dvoma, da je bil But pripravljen prodati orožje gverilcev FARC, ki bi ga potem uporabili za pobijanje Američanov, ki s kolumbijskimi oblastmi sodelujejo pri pregonu gverilcev.

Prodal bi 800 raket zemlja-zrak in 30.000 avtomatskih pušk Prodati je bil pripravljen 800 raket zemlja-zrak, 30.000 avtomatskih pušk, 10 milijonov nabojev, pet ton močnega eksploziva C-4 in drugo opremo. Butov odvetnik Albert Dayan je trdil, da je But vseskozi vedel, da gverilca FARC nista prava in je želel prevarati Američane, da mu plačajo nekaj milijonov dolarjev za dve stari letali. Orožja menda ni nameraval nikoli predati. Dokazi so govorili sicer nasprotno. Odvetnik je skušal vso krivdo zvaliti na Smuliana, ki je pričal v New Yorku pod budnim očesom zveznih šerifov, saj so bili Američani zaskrbljeni, da ga pred pričanjem ne bi kdo ubil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin