Bančnik, ki naj bi naredil milijonsko škodo: NLB ga je odpustila, a ga je morala vzeti nazaj

Dušana Šuštarja, nekdanjega vodjo podružnice NLB na Gorenjskem, sumijo, da je zlorabil položaj in preslepil nadrejene.

NLB je namreč leta 2008 dodelila za 2,7 milijona evrov slabo zavarovanih posojil dvema podjetjema okrog zdaj že umrlega kranjskega poslovneža Dušana Dolamiča, ki jih ni nikdar dobila nazaj.

Napihnjene cenitve in milijonska škoda za banko

Pod eno od cenitev naj bi se podpisal cenilec, ki je bil v tistem času že mrtev. Foto: Thinkstock Dolamičevi podjetji Make up Workshop in Elektrotehna Elza sta sredi leta 2008 od NLB na priporočilo Šuštarja prejeli 2,7 milijona evrov posojila za financiranje nepremičninskega projekta v okolici Beljaka.

Toda vrednost nepremičnin, danih v zavarovanje – šlo je za zemljišče v Avstriji s površino dva tisoč kvadratnih metrov –, je bila prikazana bistveno previsoko in Šuštar naj bi vedel, da posojili ne bosta vrnjeni. S tem naj bi Dolamiču omogočil veliko premoženjsko korist.

Podlaga za posojili je bila cenitev iz aprila 2008, ki je kazala, da naj bi bila ena nepremičnina vredna 1,6 milijona evrov, le mesec kasneje, torej maja 2008, pa je Dolamič nepremičnino kupil za 540 tisoč evrov. Tržna vrednost je torej dosegla le tretjino tiste, ki jo je navajala cenitev, kar po mnenju preiskovalcev kaže na to, da je bila cenitev napihnjena. Podobno naj bi se zgodilo tudi pri drugem posojilu. V predkazenskem postopku naj bi se po naših informacijah tudi izkazalo, da je pod eno od cenitev podpisan avstrijski cenilec, ki je bil v tistem času že mrtev.

Podjetji, ki sta najeli posojili, sta šli pozneje v stečaj. Stečajni upravitelj je zapuščeno nepremičnino v Avstriji prodal za vsega 60 tisoč evrov, NLB pa večine denarja nikoli več ni videla.

Preberite še:

Zavajal naj bi šefe, povzročil trimilijonsko škodo: bo šel pred sodnika?

Preslišal opozorila podrejenih?

Šuštar naj bi julija 2008 poklical uslužbenko v poslovalnici, h kateri so fizične osebe prihajale s prošnjami za posojilo, in ji povedal, da bo k njej v poslovalnico prišel nekdo, ki bo podal vlogo za pridobitev premostitvenega hipotekarnega posojila v znesku 1,1 milijona evrov za nakup nepremičnine v Avstriji. To se je res zgodilo. Delavka je sicer pripravila predlog za kreditni odbor banke, a naj bi opozorila, da po njenem mnenju posojila ne bi smeli odobriti. Po naročilu Šuštarja naj bi morala na predlog pripisati, da se tveganje ocenjuje kot "sprejemljivo". 

Skupaj s sodelavko sta Šuštarju in njegovi namestnici nato poslali elektronsko sporočilo, v katerem sta izrazili dvom o verodostojnosti cenitvenega poročila iz Avstrije in višini cenitve ter s tem tudi o upravičenosti odobritve posojila. Šuštarja naj bi tudi opozorili, da ne bosta podpisali posojilne pogodbe, tudi če jo bo kreditni odbor – ta v banki odloča o večjih posojilih – odobril.

Šuštar je vztrajal in ustno prepričal tudi svoje nadrejene v Ljubljani. Na enak način naj bi izposloval tudi odobritev drugega posojila, kjer naj bi pripravljavec predloga za odobritev posojila po naročilu Šuštarja zapisal, da je tveganje za banko "nizko".

Ovadbo zoper Dušana Šuštarja je septembra 2012 vložila uprava Boža Jašoviča (na sredini), ki mu je marca 2013 nato vročila tudi izredno odpoved, a je to delovno sodišče razveljavilo. Šuštar je tako ponovno zaposlen v banki. Foto: Matej Leskovšek

Na prostor za priče vabljen tudi ovaditelj Jašovič

Šuštar krivdo zanika. Danes je njegova zagovornica predlagala, da se kot priče zasliši več ljudi iz bančne pravne službe. Kot je odvetnica dejala v obrazložitvi, naj bi več prič v predkazenskem postopku dejalo, da so pravniki usmerjali postopek odobravanja posojil.

Hkrati je predlagala tudi zaslišanje nekdanjega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča, ki je vložil ovadbo. Obtoženega Šuštarja zanimajo okoliščine podaje ovadbe, predvsem to, na kakšen način je pridobil podatke, ki so bili podlaga zanjo. Predlaga tudi zaslišanje direktorja oddelka v banki, ki je oblikoval navodila za pridobivanje cenitvenih mnenj.

Obravnava se bo nadaljevala čez dva tedna.  

Prepozna odpoved

Že na prejšnjem predobravnavnem naroku je Šuštar med drugim povedal, da ni več brezposeln, kot je bil v času preiskave, temveč ponovno zaposlen v NLB. 

Kot nam je uspelo izvedeti, je banka zoper Šuštarja zaradi zgoraj omenjenega suma nepravilnosti septembra 2012 vložila ovadbo, 11. marca 2013 pa mu je izročila izredno odpoved delovnega razmerja. Šuštar se je pritožil na delovno sodišče in uspel. Sodišče je namreč odločilo, da bi morala banka odpoved podati v 30 dneh po ovadbi, to pa je storila šele po pol leta. 

Banka se s tem ni strinjala, češ da so morali po podani ovadbi izpeljati "zahtevne postopke", s katerimi so dokazovali, da je Šuštar kršil delovne obveznosti in kakšna je njegova krivda. To jim je uspelo končati šele februarja 2013, ko so tudi začeli postopek izredne odpovedi, so pojasnjevali sodišču.

A tudi višje sodišče je pritrdilo Šuštarju in banka ga je morala zaposliti nazaj. Morala mu je povrniti plače, ki bi jih moral prejeti od odpovedi do konca sodnega postopka, regres ter stroške sodnega postopka. Na katerem delovnem mestu je Šuštar zaposlen danes, nam ni uspelo izvedeti.