Cerarjevi bi se širili v središču Ljubljane: v načrtu obnova zapuščene tiskarne in selitev policistov

Stavba, ki jo ministrstvo namerava prenavljati, stoji na Gregorčičevi 25 v ožjem središču Ljubljane (zemljevid lokacije spodaj), v neposredni bližini vladne palače. Čez cesto je predsedniška palača, blizu so parlament, stolpnica NLB in sedež Policijske uprave Ljubljana. V stavbi, ki jo nameravajo prenoviti, je bila nekoč znana Tomšičeva tiskarna, prostori so danes večinoma zapuščeni.

"V delu stavbe ima danes skladišče urad vlade za komuniciranje, preostali prostori so prazni," pravijo na ministrstvu. "Prenova je potrebna, ker je objekt v izredno slabem stanju, prazen je praktično že vse od prenehanja delovanja tiskarne - pred devetimi leti je bila le ena etaža delno urejena v začasne pisarne -, potrebuje tudi statično sanacijo."

Predlog ministrstva za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki načrtuje, da bi za obnovo namenili 480 tisoč evrov (večino prihodnje leto), mora odobriti še vlada. Končali naj bi jo spomladi 2019. Pri tem omenimo, da so prihodnje leto volitve, kar bi lahko načrte zapeljalo v drugo smer.

Lokacija nekdanje Tomšičeve tiskarne:

Zaokrožen vladni kompleks

Na ministrstvu pravijo, da bodo objekt uredil v pisarniške prostore za potrebe državnih organov. Predvidevajo 60 delovnih mest s spremljajočimi prostori (glavna pisarna, arhiv, sistemska soba, večja sejna soba za do 50 oseb in podobno). 

S tem se bo, kot pravijo, "trajno rešila prostorska problematika ene ali več služb oziroma organov državne uprave, ki so trenutno v najetih prostorih". Katere službe so v igri, ne razkrivajo, odločitev o uporabniku oziroma uporabnikih - morda bodo tja naselili več služb - bo sprejela vlada s sklepom. Po koncu obnove bo ministrstvo skupaj z vpisom v kataster stavb zaprosilo tudi za določitev hišne številke.

S selitvijo bodo, tako ministrstvo, zmanjšali stroške najemnin, racionalizirali stroške vzdrževanja in delovanja poslovnih prostorov ter zaključili vladni kompleks na Gregorčičevi kot vsebinsko celoto.

Na tem mestu omenimo še en primer selitve državnih služb, ki naj bi bil kmalu na vrsti: po lanskem dogovoru med Cerarjem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, o katerem je poročalo Delo, bodo selili tudi sedež Policijske uprave Ljubljana, ki je zdaj v sosednji stavbi. Po lani objavljenem dokumentu je to v načrtu do prihodnjega leta. Ministrstvo projekt ocenjuje na 37 milijonov evrov.

Razkošni standard stane milijone

Upravljanje nepremičnega premoženja, ki skupaj obsega devet milijard evrov, je sicer šibka točka države. Računsko sodišče je v februarskem poročilu opozorilo, da država neracionalno upravlja nepremičnine (osredotočilo se je na stanje od januarja 2014 do septembra 2015), saj:

- ima v lasti 63 tisoč kvadratnih metrov praznih nepremičnin, samo zmanjševanje njihove vrednosti pa jo letno "stane" dva milijona evrov;

- državni prostori večinoma presegajo normative, koliko prostora potrebuje uslužbenec, čeprav jih je država določila sama in so precej višji kot tisti v ZDA ali Veliki Britaniji. Če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala normative, bi prihranila 5,6 milijona evrov letno, je ugotovilo sodišče.

Ministrstvo za delo, ki ga trenutno vodi Anja Kopač Mrak, prostore že leta najema od podjetja Tevis. To je od leta 2003 za najemnine in druge stroške prejelo pet milijonov evrov. Foto: Bor Slana Ministri podnajemniki

Kljub temu da ima država veliko lastnih nepremičnin, pa državne institucije prostore pogosto najemajo. Samo ministrstvo za javno upravo za najemnine mesečno nameni 1,2 milijona evrov.

Prostore ali del prostorov med drugim najemajo kmetijsko, okoljsko, delovno ministrstvo, ministrstvo za javno upravo, služba vlade za zakonodajo, inšpekcijske službe, finančna uprava in geodetska uprava, naštevajo na ministrstvu.

Ministrstva in državne institucije imajo večinoma sklenjene najemne pogodbe na večih lokacijah, nekateri imajo tudi sedež v najetih prostorih. Naštevamo le nekaj najemnih razmerij:

• Ministrstvo za kmetijstvo prostore na Dunajski 22 najema od Zavarovalnice Triglav. Tej ministrstvo za javno upravo po podatkih Erarja mesečno za najemnine nakaže od 30 do 46 tisoč evrov. Leta 2011, ko je o tem poročalo Delo, je ministrstvo najemalo dobrih štiri tisoč kvadratnih metrov površin.
• Ministrstvo za okolje ima sedež na Dunajski cesti 48 v Ljubljani, kjer so prostori v lasti štirih različnih podjetij in države. Edino, ki je prejelo nakazilo, je podjetje Lepdan - temu je ministrstvo za javno upravo za najemnine ta mesec nakazalo tri tisoč evrov, za preostale Erar ne kaže transakcij. Pri tem omenimo, da je bilo podjetje Lepdan najemnik prostorov že leta 2011, zakaj Erar ne razkriva transakcij, nam ni uspelo izvedeti.
• Ministrstvo za delo ima sedež na Kotnikovi 28 v Ljubljani, prostore najema od kadrovske agencije Tevis - agencije za kadre, ki je registrirana kot podjetje za tehnično vzdrževanje in kadrovske storitve ter usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Podjetje, ki je bilo nekoč v lasti Iskre, danes pa je njegov lastnik podjetje Upis, je od leta 2003 od ministrstva prejelo pet milijonov evrov, samo lani slabega pol milijona evrov. Erar kaže, da gre za stroške najemnin, čistilnega materiala, elektrike, ogrevanja in drugo. V letu 2011 je ministrstvo na tem naslovu najemalo dobrih tisoč kvadratnih metrov površin.
• Furs, kot smo pisali pred kratkim, prostore na Davčni ulici 1 v Ljubljani najema od hčerinske družbe NLB, ki ji ministrstvo za 13 tisoč kvadratnih metrov plačuje 152 tisoč evrov mesečno.

Ena od vprašljivih najemnih pogodb države je pogodba za najem prostorov na Davčni ulici v Ljubljani, kjer sta danes sedež Fursa in Davčni urad Ljubljana. Če bi država prostore, ki jih od leta 2009 najema, kupila ali vzela v finančni najem, bi se ji do leta 2019 kupnina že povrnila. Foto: Tina Deu

Prazne pisarne na meji, skladišča, vojašnice

Zakaj država svojih nepremičnin, ki po navedbah računskega sodišča propadajo in s tem davkoplačevalcem vsako leto povzročajo milijonske izgube, ne zapolni z javnimi uslužbenci? "Večina teh praznih prostorov je na mejnih prehodih in v naravi predstavlja skladišča, deloma pa tudi poslovne prostore na mejnih prehodih. Delno gre za prostore nekdanjih vojašnic. Nekateri prostori so prazni, ker gre za nevarne gradnje, in jih je treba porušiti," pojasnjujejo na ministrstvu.

Del teh praznih nepremičnin - tak primer je tudi nekdanja Tomšičeva tiskarna - predstavljajo nepremičnine, ki so prazne in potrebujejo večje obnove. Po njihovih navedbah jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v preteklosti ni bilo mogoče izvesti.

Koprivnikarjevi pravijo še, da ne izključujejo novih nakupov prostorov, če se to izkaže za smotrno z vidika prihrankov v najemninah in povračilu kupnine v zglednem času.