Volitve v Franciji: zmagovalec znan vnaprej

Pri vsakih demokratičnih volitvah je zmagovalec že vnaprej znan. To je demokracija, pod pogojem, seveda, da velika večina upravičencev stori svojo državljansko dolžnost in dá mandat kandidatu, ki obeta, da bo naslednjih nekaj let z državo upravljal v korist vseh prebivalcev. Vseh, ne le svojih pristašev in tudi ne le njenih državljanov. Ime kandidata, program in preostalo je manj pomembno.

Drugo je seveda vprašanje, v kakšnem stanju je demokracija v državi, ki je prva na evropski celini razglasila listino o človekovih pravicah. O tem smo lahko marsikaj slišali v zadnjih letih: od težav z vključevanjem priseljencev prek odtujenega in kronično bolehnega gospodarstva do pohlepnosti in samovšečnosti elit.

Ti problemi, ki niso samo francoski, spodjedajo temelje zahodnega, liberalno demokratičnega reda. Liberalnega zato, ker spoštuje in ščiti človekovo dostojanstvo (to je bistvo liberalizma), demokratičnega pa zato, ker ima za cilj dobrobit vseh ljudi in ne le elit.

Omenjeni pojavi so primerljivi s kroničnimi boleznimi in staranjem, ki organizem oslabijo in ga naredijo bolj ranljivega za udarce in krize, od katerih bi se v boljših časih brez težav opomogel. Ne more se na primer ubraniti pred udarcem od zunaj, kot je vojna. Ali pa se opešani organizem panično odzove na notranjo krizo, ki povzroči uničujočo alergično reakcijo ali odpoved imunskega sistema.

Franciji in Evropi grozi predvsem ta druga nevarnost, čeprav tudi neposrednih udarcev s strani večjih sosed ne bi smeli podcenjevati.

Vzporedne volitve v Franciji: V drugi krog Macron in Le Penova #foto 

Foto: Reuters

Sistem, v katerem je vedno manj prostora za človeka

Slabljenje imunskega sistema zahodnih demokracij se kaže predvsem v vedno večji privatizaciji življenja in ukvarjanju z lastnim interesom. Se še kdo spomni, kakšne so bile videti slovenske vasi pred štiridesetimi leti? Takrat, ko si dejansko lahko videl človeka na dvorišču ali cesti, ko so ljudje imeli čas, da so se pozdravili, poklepetali (in seveda tudi opravljali)? V času, ko so bile hiše in dvorišča obdane s ploti in ograjami, namesto z nepreglednimi zidovi? Ko je bilo več otrok kot starih? Ne želim slikati idiličnega raja, pač pa le pokazati, da smo vedno bolj zaprti znotraj svojih štirih sten, da vedno manj poznamo soseda, da smo vedno manj zmožni s skupnimi močmi lotiti se projektov, ki se nas neposredno tičejo.

Ta obtožba ne leti na posameznika, čeprav vsak izmed nas nosi svoj košček krivde. V preteklih desetletjih smo ustvarili sistem, v katerem je vedno manj prostora za človeka. Ta sistem nas zdaj ne potrebuje več.

Ko je imunski sistem oslabljen, je dovolj majhen dražljaj, da se bodisi panično odzove bodisi odpove. Novi ameriški predsednik bi probleme reševal z mega bombami, mega zidovi in drastičnimi omejitvami proti priseljencem. Tipičen primer panične reakcije, alergične preobčutljivosti, ko s topom streljam na vrabca in vso hišo poženem v zrak. To se zdravemu organizmu ne zgodi.

Samotarski volkovi ne morejo premagati močne in zdrave države

Teroristični napadi na predvečer volitev v Franciji so zato preskušnja odpornosti francoske družbe. Ali se bo odzvala normalno, ali pa bo prišlo do panične alergične reakcije. Teroristi dobro vedo, da nekaj samotarskih volkov ne more premagati močne in zdrave države. Komar ne more ubiti slona. To tudi ni njihov cilj. Zmagali bodo samo v primeru, da bodo do te mere prestrašili ljudi (zato jih imenujemo teroriste), da bo družba sama sebe paralizirala.

Drugotni cilj nepridipravov, in tukaj ne mislim le vročeglavih teroristov, pa je podžiganje nasprotij tako znotraj družbe kot med državami. Arabskim skrajnežem - in ne le njim - ustrezajo panična Amerika, vase zaprta Britanija in razdražena Francija, ker bodo take države prej odšle v vojno in bodo bolj šibke, kot bi bile v normalnih razmerah.

V teh dneh Francija stoji pred eno samo preskušnjo: bo ohranila mirno kri, bo zbrala moč za potrpežljivo sanacijo problemov, ki niso nastali čez noč in jih čez noč ni mogoče odpraviti? Kako bo ime novemu predsedniku, je v primerjavi s prvim vprašanjem manj pomembno.