Slovenski relapse*

No, časa ni mogoče zavrteti nazaj. Tega junaka čakata le še alkohol in štrik. Prihodnost pripada tistim, ki so se zmožni izviti iz vztrajanja v preteklih travmah. To smo se menda iz teh filmov naučili.

Švici se ne bomo približali niti čez 25 let

Pred četrt stoletja so Sloveniji množično napovedovali, da bomo čez 25 let po razvitosti ujeli sosednjo Avstrijo. Tako politiki kot ekonomski analitiki in pisci raznih strategij. Ne samo da danes niti približno nismo tam. Danes nihče pri zdravi pameti ne pričakuje, da se temu cilju lahko približamo v prihodnjih 25 letih.

Zakaj? Ker smo danes spet popolnoma enaki, kot smo bili pred desetimi leti in kot smo bili pred dvajsetimi leti, država s popolnoma istim vzorcem patologije. Kot sedemnajsta ponovitev zanič komedije na TV. Enako ravnanje pa ne more dati drugačnih rezultatov, tudi to že vemo.

Cerar, Mramor, Dragonja in druščina nam intenzivno inštalirajo pajdaški kapitalizem 2.0. Se zabavate pri opazovanju spopadov različnih klik za nadzor nad državnimi podjetji in državnimi investicijami, ki potekajo že kar na odprti sceni? Obračun pri O.K. Corallu, ob uslužni asistenci, namerni ali nenamerni, "resnih" medijev in "resnih" profesorjev. No, rajši se primite za denarnice – tu izginjajo vaš denar in službe za vaše otroke.

Pri ponikalniškem projektu drugi tir se začenja sezona lova na drugi TEŠ. Pripravlja se tudi nova iteracija znotrajsorodstvenega parjenja (inbreeding) državnih podjetij (saj se spomnite, Perutnina kupi Hidrio, Hidria kupi Merkur, vse kupi Gorenjska banka, Pošta kupi delnice NKBM, Eles kupi delnice NLB …, dolgove poravnajo davkoplačevalci). Po novem pa bodo na primer državne zavarovalnice financirale drugi tir, ki ne dosega niti minimalnega praga rentabilnosti, in če vas še nisem prepričal, si pobliže oglejte, kako je državni Petrol pravkar domačijsko "dezinvestiral" polovični delež v GEN-I. Kučanovo in Golobičevo vlogo velikega botra teh fritzlovskih spačkov tokrat prevzema Cerar.

"Vrhunski strokovnjaki" za vse

Vse v okviru familije. Samo da ne bi prišel od zunaj kak svež kapital, sveža znanja in sveže ideje in bi se jasno izkazalo, kakšni neskončni šalabajzarji so vsi protagonisti našega državnega kapitalizma. Kjer so vsi "vrhunski strokovnjaki" za vse. Predvčerajšnjim za banke, včeraj za pokojninske družbe, danes za pristanišča in železnice, jutri, kdo ve, za startupe in biotehnologijo. Vse po metodi čeških mojstrov, ki stalno nekaj šraufajo, dokler se vse ne podre.

Desnica se je fiksirala na mitično obdobje osamosvojitve

Da levica nima rešitev za zavoženo situacijo, seveda ni presenečenje – levica je vendar srčika problema. Pa desnica? Desnica se pri iskanju terapije za ponavljajočo se patologijo prav po freudovsko vrača v čas konstitutivne travme. Fiksirala se je na mitično obdobje osamosvojitve. Pomembni so zgolj še detajli tistega bolj ali manj naključnega sosledja dejanj in dogodkov, enega izmed tisoč mogočih scenarijev nelinearnega poteka zgodovine.

Kaj so posamezniki tedaj počeli in govorili, kako so razmišljali in politično presojali, kaj so želeli in kako so taktizirali, to jih zaznamuje za vedno. Če bi dobre sile v tistem iniciacijskem trenutku dokončno potolkle sile zla, bi bilo vse drugače.

No, niso jih. Ta vlak je odpeljal. Še namig – psihoanaliza ne deluje.

Naših problemov ne bo rešila identifikacija z nekimi imaginarnimi vrednotami osamosvojitve. S katerimi? Mar z Demosovim agrarnim socializmom (think Marjan Podobnik ali SDSS v 90. letih)? Oprostite, žal se ni izkazal za nič bolj koristnega od "progresivnega" socializma levice.

Domoljubje ne pomaga do službe

Več domoljubja? Mar bo več domoljubja pomagalo tistemu delavcu, ki si je morali najti službo v Avstriji, ko pride domov, pa ga domovina oskubi za dodatno porcijo davkov? Ali tistemu programerju, ki je moral najti službo v tujini, zdaj pa tava po gozdu naših birokratskih ovir, da bi se znebil slovenskega davčnega rezidentstva. Zakaj bi bil ta fant posebej ponosen na osamosvojitev? Zakaj bi ga moralo zanimati, kdo je koga in kje in zakaj leta 45 in leta 91?

Zanima ga samo, zakaj ne more dobiti enako dobre službe v Sloveniji, zakaj ni podjetij, ki bi želela v taka delovna mesta investirati v naši jurisdikciji. Zakaj resen investicijski kapital s tega področja še naprej počasi hlapi, namesto da bi prihajal novi, in se kot posledica tega še naprej izseljuje pomemben delež najsposobnejših pripadnikov vsake naslednje generacije mladih. In bo, če ne bo resnih sprememb, Slovenija v desetletju ali dveh ostala praktično brez njih, žalujoči ostali pa bodo samo še brezperspektivno kompostirali v tem, kot radi rečemo, delčku raja.

Impotentno gospodarstvo

Naši problemi so pretežno ekonomski, v povprečju impotentno gospodarstvo. Se zavedam, da sem užalil kakšnega slovenskega podjetnika ali menedžerja, ampak tako je. Vse primerjave navzgor in navzdol kažejo, da smo slabi.

Diagnoza vzrokov je preprosta – preveč socializma, premalo kapitalizma, 25 let. Vam bodo to povedali na kakšni od proslav ali protiproslav? Haha! Poslušali boste prazne floskule in bitke zaslugarstva in protizaslugarstva, zaradi katerih se človeku po malem obrača želodec. Ker naši politiki očitno drugega ne znajo. Če mene vprašate, nihče od njih nima pravice iti na nobeno proslavo. Podite delat. Če ne znate, pojdite merkat ovce.

Razlogov za optimizem nimate veliko. Če pa ne boste povečali svojega političnega IQ vsaj za sto odstotkov, če boste še naprej nasedali vsakomur, ki vam prodaja politične bučke v obliki družinske srebrnine, socialističnih zastonj kosil, poštenosti, vzajemne ljubezni in solidarnosti, namesto da bi vam obljubil trdo delo in generalni servis našega sistema, pa pravzaprav za optimizem nimate prav nobenega razloga.

*ang: ponovno zapasti v odvisnost ali bolezen

Blaž Vodopivec je finančni analitik in psiholog. Pred časom je napovedal ustanovitev nove, liberalne politične stranke.