Luzerji

Dejstvo je: Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič so nedolžni. Pika.

Posledica pa je tudi, da smo s procesom Patria vsi poraženci. Vključno z vsemi tremi prej omenjenimi.

1. Janez Janša Desetletni proces Patria, ki je bil vroča tema sedmih volitev, je Janeza Janšo spremenil kot osebo. Janez Janša je z razsodbo ustavnega sodišča sicer veliki moralni zmagovalec, toda kot človek proti sistemu je poraženec. Verjetno ga ni človeka, ki bi zdržal psihični pritisk, ko se je moral skoraj vsak dan bojevati proti medijskemu in pravosodnemu stroju. Toda Janez Janša se je iz osamosvojitelja, ki je bil do afere Depala vas ljubljenec ljudskih src (se spomnite, kako ga je kot junaka opeval Nedeljski dnevnik, danes znan kot znanilec velikega poka iz Finske?), spremenil v človeka, ki je postal sinonim zagrenjenosti in cinizma. Njegovi tviti so dokaz o tem, kar govorim. Zdaj pričakujem, da bo tožil vsakega novinarja, ki bo v istem članku omenjal njega in Patrio. Še naprej se bo spopadal s sodnimi procesi, ki so vloženi proti njemu, za začetek s finančno preiskavo njegovih prihodkov in odhodkov. In še naprej bo moral vztrajati na čelu stranke, saj bo predvsem ta položaj njegova moč proti postopkom, ki jih vodijo proti njemu.

Modrost velikih osebnosti je, da znajo presoditi, kdaj je čas za odhod.

2. Slovensko sodstvo Ciniki bodo sicer današnji razplet uporabili za argument, da imamo delujoče sodstvo, saj se na koncu celo v slovenskem sodstvu najde pravica. Toda malo pozno je ta razplet hlapca Jerneja.

Na to, kako je sodba utemeljena na neznanem dnevu neznanega časa neznane oblike komunikacije, so v teh letih opozarjala najbolj zveneča imena med slovenskimi pravniki, začenši z Matevžem Krivicem, profesorji Marijanom Pavčnikom, Klemenom Jakličem, Lovrom Šturmom, Ivanom Beletom, Petrom Jambrekom, Francem Testenom, sodnikom Vaskom Poličem, Tonetom Jerovškom, Janom Zobcem, Matejem Avbljem, odvetnikom Aleksandrom Čeferinom …

Slovenski sodniki so največji poraženci. Del naroda bo veroval, da imamo tako nesposobno sodstvo, da še Bineta Kordeža ne zmore obsoditi, kaj šele kakšnega politika, drugi del bo veroval, da imamo krivosodje. Slovenskim sodnikom, dokler ne bodo zmogli temeljitega samoočiščenja, državljani ne bodo zaupali.

3. Stranke slovenske levice Demonizacija Janeza Janše ne temelji na sodnih procesih in Patrii, začela se je že veliko prej. Spomnite se soočenj pred zadnjimi volitvami, ko je šel Janša v zapor. Očitna je bila privoščljivost in to, da gre za obračun s političnim sovražnikom, ne pa s konkurenco.

Toda Janša je še vedno tu, še vedno je na politični sceni in očitno bo še kar nekaj časa. To je dosežek slovenske levice, ki ima poleg 17 let vladanja v samostojni Sloveniji na voljo medijsko, pravno, bančno strukturo, ne zmore pa države iz krize popeljati k večji blaginji. Ves čas je podpihovala sovraštvo do Janše, zdaj se bo to vsaj deloma obrnilo tudi proti njej: ščuvali so ljudi proti nedolžnemu človeku, naredili so nepoštene volitve, murgle bodo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika dobile nov pomen, in sicer oznako za nepoštene volitve.

4. Pomladne stranke SDS vodi politiko, ki se ne ukvarja s prihodnostjo države, temveč s svojim predsednikom. Ko je bil v zaporu, člani stranke niso mogli izbrati drugega predsednika, to ne bi bilo higienično. Zdaj, ko je nedolžen, nimajo razloga za zamenjavo. Da bi se v stranki SDS zgodil puč, je znanstvena fantastika. SDS in njen program sta ujetnika svojega predsednika.

SLS je nepomembna stranka, ki se je spominjajo samo še tisti z zgodovinskim spominom.

NSi je svojo drugačnost od SDS močno gradila na protijanšizmu, ampak biti proti ni program, ki bi mu volivci zaupali. Imeli so samoiniciativno potrebo tako vehementno govoriti o Janši kot politiku v zaporu in te zamere ne bodo pozabljene. To, da o gospodarskem liberalizmu govori Matej Tonin, mladenič, ki je s FDV prišel v parlament, daje stranki NSi enako kredibilnost in prepričljivost, kot jo imata Združena levica in Luka Mesec za vodenje vlade.

Vse tri pomladne stranke so poraženke, zaradi Patrie, zaradi svoje kratkovidnosti, zaradi egov in osebnih razmer. So poraženke, ker nimajo programa, da bi bile kredibilna alternativa vladnim strankam. Namesto s programom so se ukvarjale z Janšo, zato je levica 17 let vodila vlade, Peterle, Bajuk in Janša pa skupaj sedem let in pol.

5. Slovenija Desetletje, v katerem se je zgodila finančna, gospodarska in socialna kriza, ko je država zdrknila na obrobje EU, smo se novinarji, politiki, sodniki in odvetniki ukvarjali s Patrio. Medtem ko so druge države iskale poti, kako iz krize, smo mi bojevali versko vojno med dvema religijama, med verniki v "kriv je" in verniki v "ni kriv".

Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni Proces Patria je samo zgovoren dokaz, da nam je tranzicijska povzpetniška elita ukradla državo, ki je ni sposobna voditi. Tako kot osemletni otrok ni sposoben voziti avtomobila, ker je pač premajhen, nevaren sebi, sopotnikom in drugim udeležencem v prometu, tako naša tranzicijska elita ni sposobna upravljati države v korist in blaginjo vseh državljanov. Ne zmrdujte se nad Hrvati, ki kupujejo naša podjetja, to je za nas sreča, naši politiki jih uničujejo.

Ostaja zgolj vprašanje, ali smo se iz Patrie morda le kaj naučili. Odziv Luke Mesca, da je ustavno sodišče spet pristransko, kaže na to, da se tudi tranzicijski podmladek sploh noče nič naučiti.