Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Uroš Urbas

Ponedeljek,
28. 3. 2016,
20.30

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,15

27

Natisni članek

Natisni članek

Donald Trump Janez Janša Janez Janša kolumna novinar novinarstvo mediji

Ponedeljek, 28. 3. 2016, 20.30

7 let, 1 mesec

Kakšno bo slovensko novinarstvo po krizi

Uroš Urbas

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,15

27

novinar | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Spoštovane bralke, spoštovani bralci, z veseljem in ponosom vas vabim k branju na vsebinsko, vizualno in tehnično občutno prenovljenem Siol.net. Oprostite za vse napake in hrošče, več jih je, kot smo upali, trudimo se jih čim prej odpraviti.

Spoštovani oglaševalci, prepričan sem, da vam ponujamo najnaprednejše rešitve ta hip v Sloveniji.

Spoštovani komentatorji, anonimnost je prevelika grožnja demokraciji, od zdaj je komentiranje na Siol.net mogoče le prek prijavljenega Facebook profila.

Na novinarstvo se vsi spoznamo

Priznam, da je naslov te kolumne mnogo preambiciozen, kot si upam ponuditi odgovorov. Trenutno je novinarstvo v Sloveniji zelo aktualna tema, v kakšni medijski hiši celo bolj kot teroristični napadi v Bruslju. Sam glede odpiranja vprašanj o profesionalnosti slovenskih novinarjev nimam zadržkov, nasprotno, zdi se mi, da bi to lahko pripomoglo k razpihovanju megle in dvigu profesionalnih standardov.

Imajo pa s tem nekateri kolegi in kolegice občutne težave. Kar je vsaj nekoliko ironično, glede na to, da smo v krizi mediji najprej nastavili ogledalo bankirjem, nato menedžerjem – obojim več kot upravičeno za njihov prispevek h krizi –, zdaj pa, ko se je javni diskurz obrnil k vprašanju, kdaj so slovenski novinarji del problema in ne rešitve, se dogaja kvazi kolektivna solidarnost. Kot bi želeli nekatere za nas neprijetne teme pomesti pod preprogo.

Vseeno pa želim z vami deliti nekaj razmišljanj, za katere sem v tem trenutku zelo prepričan, da bo šel razvoj novinarstva v njihovo smer.   

1. Papir bodo zamenjali pametni telefoni

Pametni telefoni, prenosniki in tablice so digitalni papir, na katerem vsak dan, vsako uro, in ne le enkrat, iščemo informacije. Papir bo za dnevni tisk, drugače sicer za tednike, vedno manjši nosilec informacij.

Ta mesec je prenehal na papirju izhajati angleški The Independent. V Italiji sta se združila dva največja časopisa, La Repubblica in La Stampa. Danes verjetno ne bi bila več zahteva varuha konkurence za razdružitev Dela in Večera, je pa edina preživetvena strategija združitev Dnevnika in Večera. Govorim o porokah iz nuje.

2. Še vedno bo povpraševanje po informacijah in zgodbah

Prepričan sem, da v slovenskem jeziku težko dobite toliko dobrih športnih in avtomobilističnih zgodb kot na Siol.net. Ta mesec smo Siol.net obogatili z zgodbami, ki jih piše nekdanja uredniška ekipa Dnevnika: S. Rankov, P. Cirman, T. Modic; kmalu tudi V. Vuković.

Prepričan sem, in verjemite mi, da se kar spoznam na novinarstvo in novinarsko sceno, da ta ekipa spada v sam vrh slovenskih novinarjev po obveščenosti. Za vas bodo vsak dan pripravljali zgodbe iz slovenskega gospodarstva in politike. Ocenjujte jih po zgodbah, ki jih objavljajo.

3. Močna tržna niša so verski mediji

Če menite, da potrebujete svoj medij, je danes lažje kot kadarkoli prej ustanoviti svoj medij. Govorim o internetnih medijih, za klasične, kot sta na primer televizija ali časopis, so pogoji vsaj v Sloveniji praktično nemogoči.

Recesija je razjarila ljudi. Mlade je odneslo ven na levem ovinku, še Mladina zanje ni več dovolj pravoverna, starejši bralci hočejo verske vsebine o svojih idolih. Novi mediji so humus za ideologije in manipulacije, tudi kot odgovor na medijske manipulacije raznih dnevnikov in tednikov. Vseeno premislite, komu in kaj verjamete, kajti ni vsakdo prvi v službi resnice, pa četudi se piše U. U.

4. Novinarjev bo vsaj četrtino manj, kot jih je zdaj

Poslovni modeli vseh medijev na trgu, izjema so seveda tisti, ki se ne glede na rezultate financirajo iz proračuna, iz preživetvenih vzgibov stremijo k vitkosti, agilnosti, podjetniškemu razmišljanju in ocenjevanju dosežkov skozi številke. To pomeni, da je vsaj četrtina novinarjev trenutno na prepihu v obstoječih zaposlitvah. Njihova prihodnost je ali na drugih področjih ali v lastnih nišnih medijih.

5. Pot v neznano

Ob začetku evropske recesije je Arthur Ochs Sulzberger, založnik The New York Timesa, v Hamburgu na WAN-Ifra kongresu medijskim menedžerjem predstavljal, kako se njihov časopis podaja v digitalno dobo in začenja z zaračunavanjem vsebin na spletu. Svoje predavanje je sklenil: "Ne vemo, kam gremo. Vemo pa, da moramo tja, če hočemo preživeti. Vemo, da se bomo zagotovo še marsičesa naučili. To je potovanje v neznano, pot do tja pa je dolga."

Medijske hiše so v tranziciji vsebine, oglaševalskih prijemov in poslovnih modelov. Kdor ni pripravljen na preizkušanje, se pripravlja na izumrtje.

Prihodnost slovenskih novinarjev

Dejstvo

Večini slovenskih novinarjev srce bije na levi strani. To dejstvo lahko razumete dobesedno, lahko metaforično.

Slaba novica

Slaba novica je le to, da občutno preveč novinarjev sebe dojema kot socialne inženirje. Čutijo se poklicane, da spreminjajo svet pod krinko novinarstva, ne da kot novinarji poročajo o svetu. Politiki jih še danes nagrajujejo tako, da javnosti sporočajo, kako so ravno ti novinarji profesionalni in prodorni.

Toda dejstvo je, da so novinarstvo zamenjali za politično agendo, ko jim ob omembi določenega politika ali direktorja razum povsem odpove, dejstva pa se neopazno spremenijo do takšne mere, da idealno podkrepijo njihovo zgodbo.

Problem sistema je, da ni dovolj močnih urednikov z avtoriteto, ki bi take novinarje znali postaviti na distanco do teme, o kateri (naj bi) poročali. Če se že kdo spusti v ta izziv, je v digitalno učinkovitem času deležen kritike nasprotnega novinarskega društva o cenzuri.

Dobra novica

Dobra novica pa je, da je digitalizacija medijev osmrtnica za takšen modus operandi t. i. novinarjev. V digitalni dobi so tudi za politike predragi in nepotrebni.

Dva primera, zakaj socialni inženirji izgubljajo moč

Prvi primer: Donald Trump je imel včeraj na Twitterju 7,29 milijona sledilcev. Njegovi tviti odmevajo, v klasičnih medijih doživljajo poglobljene novinarske analize in napovedi. Ob predpostavki, da mu sledijo samo Američani, to pomeni, da vsak 44. prebivalec ZDA sledi sporočilom Donalda Trumpa na Twitterju.

Ne glede na to, koliko strokovnjakov za politični piar in socialna omrežja sestavlja njegovo ekipo, vem, da jih je občutno manj, kot bi moral Trump nagovoriti novinarjev, da bi dosegel enak učinek.

Drugi primer: Janez Janša je imel včeraj na Twitterju 39.400 sledilcev. To pomeni, da vsak 51. državljan Slovenije sledi Janši na Twitterju.

Verjemite mi, zelo zelo redko se zgodi, da bi kakšen članek kateregakoli slovenskega časopisa prebralo toliko bralcev, kot ima Janša sledilcev na Twitterju. Njegova sporočila so deležna takšnih novinarskih analiz, kot jih nikoli niso bile njegove novinarske konference.

Kdo bo krojil medijsko prihodnost

On-line velikani, kot so Google, Facebook in Twitter, vplivajo na politiko, demokracijo in obnašanje množic. Ukvarjajo se z orodji, ki nadzorujejo, merijo in usmerjajo neskončno število objav na njihovih platformah. Lahko vplivajo tudi na cilje, ki jih kot korporacije potrebujejo za doseganje svojih ciljev. Enako lahko počnejo le še vlade oziroma politiki z dovolj znanja in kapitala.

Ti velikani so današnja konkurenca slovenskim medijem. Z njimi se spopadamo za oglaševalske prihodke in za pozornost bralcev.

Ne spreglejte