Sobota, 23. 7. 2022, 22.17
2 leti, 4 mesece
Izredno stanje strahu pred volivci
Po Borisu Johnsonu, ki je po seriji škandalov povedal, da odhaja z dvignjeno glavo in ponosen na svoje vodenje, je padla še vlada Maria Draghija v Italiji. Pri nas pa so gasilci, na pomoč so prišli tudi iz sosednjih držav, gasili požare na Krasu. V Istri zmanjkuje vode, in to tudi zaradi tega, ker je naša oblast namesto gradnje vodovodov izbrala pot spreminjanja ustave in referendumov proti privatizaciji vode. Kar cevi ne polni. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je razpisala predsedniške in lokalne volitve na različne datume, da bi ljudje čim večkrat hodili na volišča. Kot da čas ni nič vreden. Njena koalicija Svobode, SD in Levice je odpravila še veto državnega sveta, da bi po postopku za vojne, naravne katastrofe in izredne razmere zmagovalci volitev predčasno odstavili generalnega direktorja RTVS, direktorja radia, direktorja televizije, vse programske svetnike in vse nadzornike. In na hitro nastavili novi oblasti lojalen kader, ki ne bo omenjal, da ponekod zmanjkuje vode. In še česa neprijetnega, kar si res zasluži izredne razmere in nujne postopke ukrepanj.
A se je zapletlo tudi pri RTVS. Opozicija je za referendum. Še eno odločanje ljudi. Tokrat ne o vodi. Po sistemu, ki bi ga uvedla Svoboda, izvolitev vrha RTVS poslej ne bi bila več odvisna od sestave državnega zbora, torej rezultatov volitev. Kot ni bila že v času socializma. Čeprav so, kot prej že vlada Mira Cerarja ob zakonu o drugem tiru, razglasili celo izredne razmere, da bi spremembe na hitro uzakonili, ker naj bi, tako so vsaj povedali, sicer nastala nepopravljiva škoda za državo, novosti še ne veljajo. Opozicijska SDS je ta teden sprožila postopek zbiranja 40 tisoč podpisov za referendum. In nam s tem že pokazala, da je koalicija Svobode, SD in Levice goljufala. Nobenih strašnih posledic za državo ni, ker vrh RTVS še ni nekdanji. Ko so zahtevali nujno odločanje, so vladajoči v parlamentu lagali, da bi sami sebi, ne državi, zagotovili koristi. Vsi smo vedeli, da ni res, kar trdijo. Tudi oni so. Predsednica Urška Klakočar Zupančič, nekoč nekaj časa tudi sodnica, je to goljufanje dovolila in vodila. Ko so sprejemali zdaj veljavni zakon o RTV, v parlamentu, kjer je takrat imela večino desnica, takšnega goljufivega postopka odločanj niso dovolili.
Šetinci in Štruklji kot simbol preteklosti
V Veliki Britaniji in Italiji lahko spremljamo minljivost vlad. Danes si vladar, jutri nisi. Pri nas se, ker smo tik po volitvah, vladajoči počutijo močne, govorijo nam o svojih načrtih, kaj vse bodo izpeljali v več mandatih vladanja. A povsem prepričani o tem niso. Če bi bili, ne bi uvajali novega sistema izbiranja vodilnih na RTVS, ko odločanje v prihodnje ne bi bilo več odvisno od razpleta volitev in sestave državnega zbora. Volivci so nepredvidljivi, na prejšnjih volitvah je relativno večino dobila SDS. S tem pa sčasoma tudi vpliv na RTVS. Ni mogoče izključiti, da se to ne ponovi. Nova oblast pa hoče popoln nadzor nad RTVS takoj, hkrati pa želi onemogočiti, da bi v prihodnje volivci lahko spet ogrozili ta njihov fevd.
Projekt vodi poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek, ki je kot novinarka in urednica RTVS pred tem slovela kot ostra nasprotnica Janeza Janše. In desnice. Če na naslednjih volitvah ne bo izvoljena, bo zanjo dobro, če se vrne na RTVS, kjer bodo vladali "njeni" in ne "Janševi". Mnenj o integriteti, ki jih je v preteklosti sprejela KPK, ki takšno ravnanje poslanke kažejo v nenavadni luči, danes večina medijev, ki so vedno kritični do Janše in SDS, ob Šetinc Paškovi ne omenja. Nerodna so. Zanjo in za te medije.
Šetinc Paškova je žena nekdanjega politika, pozneje pa lobista Mileta Šetinca, ki je sin nekdanjega visokega komunističnega funkcionarja Franca Šetinca. Ta je v prejšnjem sistemu kot urednik vodil Delo in partijsko glasilo Komunist, v medijih pa je pozneje zaposlil tudi svoje sinove. Za svoje so skrbeli. V preteklosti, ko je šlo za vodenje medijev, pa komunisti, ki so na oblast prišli z množičnimi umori in odpravo svobodnih volitev, tudi sicer nič niso prepuščali naključjem. In tudi danes se poskušajo izogniti možnosti, da bi jim načrte lahko prekrižali volivci s kakšnim novim presenečenjem. Osebno ta sistem dobro ponazarja Branimir Štrukelj, ki je v državnem svetu ta teden ostro nasprotoval vetu na odstavitev sedanjega vrha RTV, in to z razlago, da je sprememba dobra, ker iz RTV Slovenija umika vpliv strank. Osovraženih političnih strank, je bilo v podtonu. Ni pa povedal, da jih imamo od padca socialističnega režima, ker so bile prej prepovedane. Razen ene. Štrukelj je govoril o umiku vpliva strank na RTVS, ker bi bilo manj prepričljivo, če bi povedal, kar bi bilo natančno, da umikajo vpliv državnega zbora in volivcev. Umikajo posledice svobodne izbire ljudi in vračajo ureditev iz socializma. Kjer so o vsem odločali Šetinci, Kardelji, Popiti in Kučani. Za kuliso, ki je olepševala videz diktature, pa je bilo delavsko samoupravljanje.
Za uvajanje sistema, ko volivci nimajo vpliva, je sindikalist, ki je bil nekoč poročen s hčerko Milana Kučana, tudi osebno pravi vzgled. Državni svetnik je brez volje ljudi. Brez poštenih volitev. Sindikalni voditelji so bili del komunistične oblastne hierarhije že v obdobju socializma. Nikoli izvoljene. S prehodom v novi sistem so ta privilegij iz diktature obdržali v državnem svetu. Tam imajo rezervirane štiri sedeže, o katerih ljudje ne odločajo na svobodnih volitvah: za štiri leve Štruklje. Podoben sistem nam zdaj ponujajo za RTVS. Vpliv menda osovraženih in nevarnih strank in volivcev, ki so za njimi na svobodnih volitvah, bi izločili. Leva sredina bi na RTVS vladala tudi, če na državni ravni večino dobi desnica. Ker imajo večino, lahko danes uzakonjajo karkoli, in to tudi po postopku, ki je očitna goljufija. Pa še lažje si je podrejati javni zavod RTVS in vpiti o nevarnostih privatizacij kot graditi, denimo, vodovode. A so tudi posledice. Vedno.
Referenduma za nove službe za padli kader
Precej verjetno bomo zaradi tega čez nekaj mesecev ob celi seriji volitev, ko bomo v več krogih na različne nedelje volili predsednika republike in lokalne oblasti, odločali na več ločenih nedeljah še o tem, ali bo nova vladna koalicija mesarila po RTVS in ali bo Robert Golob dobil pet dodatnih ministrstev za kader strank, ki so propadle na volitvah. Referendumov koalicija skoraj zanesljivo ne bo razpisala na nedelje hkrati z volitvami ali vse skupaj, ker bi bilo v tem primeru več možnosti, da opozicija doseže kvorum in na referendumu zmaga, torej, da večina zavrne vladne ideje in ne bo nič s hitrim prevzemom RTVS in kupom novih služb v vladi za zaslužne, a na volitvah propadle: saj veste, ministrstva za Alenko Bratušek, ministrstva za Luko Mesca, direktorata ali sekretariata za Marka Bandellija, ki sicer ne more do službe ...
Toliko volilnih in referendumskih odločitev bo ob različnih nedeljah, da bodo volivci odločanj že siti in jih bo na referendume prišlo manj, kot bi jih sicer, je računica vladajoče koalicije.
Kajti če referendum izgubijo in pogorijo na predsedniških in lokalnih volitvah, se jim lahko hitro zgodi, kar se je v Veliki Britaniji ali Italiji. Politična nestabilnost. Ki bo prej ali slej prišla v vsakem primeru in po kateri se bosta precej verjetno okrepila Janez Janša in Matej Tonin, levi sredini pa bo preostala stava na spet kak novi obraz, za katerim bodo, kot vsakič stari Štruklji in Šetinci.
Pa RTVS, če si jo do takrat spet povsem podredijo.
237