Bumerang

Kar je bilo zamišljeno kot osramotitev in ponižanje političnega in siceršnjega sovražnika, se zdaj vrača kot bumerang, z negativnimi posledicami za storilce. To lahko ugotovimo v zgodbi o izključevanju nekdanjega premiera Janeza Janše iz pisateljskega centra PEN. Odločitev, da dotičnega izločijo iz te mednarodne organizacije zaradi domnevnih kršitev njenih pravil, je sprožila plaz protestov in izstopov članov. In to ne katerihkoli, ampak njenih najuglednejših in mednarodno najbolj uveljavljenih, kot sta Drago Jančar in Boris Pahor. Predvsem izstop zadnjega pomeni veliko zaušnico režiserjem tega dogajanja. To je namreč človek, ki je ne samo nesporna literarna veličina, ampak predan borec zoper vse oblike totalitarizma, poleg tega pa je po svojem svetovnem nazoru bolj kot ne levičar (vendar levičar demokratičnega, ne boljševiškega tipa). S tem se je jasno pokazalo, da pri "izstopnikih" ne gre zgolj za Janševe politične in ideološke somišljenike. Nasprotno, to dokazuje, da je v tej nekdaj ugledni organizaciji nekaj zelo gnilega. Obtožbe in postopki zoper Janšo so močno spominjali na prakse tistih nedemokratičnih režimov, ki se jim je PEN v preteklosti tako odločno in pogumno zoperstavljal. Vsebina obtožb sestoji iz posplošenih ocen, brez konkretnih navedb "inkriminiranih dejanj" (na podlagi tega bi bilo mogoče "obsoditi" marsikoga). "Obtoženi" ni imel možnosti, da se odzove na očitke in jih morebiti zavrne (kar je minimalni pogoj za to, da lahko govorimo o poštenem postopku). Za povrh pa sestava t. i. častnega razsodišča, ki je predlagalo izključitev, zbuja velike dvome o nepristranskosti. Večino v njem namreč predstavljata osebi, ki sta ne le politično angažirani, ampak sta tudi Janševa očitna politična nasprotnika (France Bučar kot deklariran podpornik Zorana Jankovića in Manca Košir kot vidna predstavnica levičarske stranke TRS). V skladu z načeli elementarne korektnosti bi od njiju pričakovali, da se izločita iz postopkov odločanja. Česar seveda nista storila. Čeprav so si nekateri predstavniki centra PEN močno prizadevali, da bi v javnosti ustvarili vtis o nepolitičnosti svoje odločitve, se je ta vtis kmalu razblinil. K temu je največ pripomogel kar sam pobudnik Janševe izključitve Veno Taufer, ki je prejšnji teden v oddaji Odmevi jasno in glasno oznanil, da gre pri njihovem početju za obračun s politiko, ki jo pooseblja Janša. Tu je glavni motiv težnja po ohranjanju privilegijev nekaterih kulturniških lobijev. Pri Tauferju pa je šlo tudi za maščevanje zaradi Janševe domnevne vloge pri javnem razkritju njegovega sodelovanja s nekdanjo komunistično tajno policijo. Zadnje je v teh dneh poskušal zelo neposrečeno zanikati z objavo zadnje strani enega od dokumentov Udbe (ki naj bi jo tisti, ki ga "blatijo", namerno spregledali). Vendar ta "manjkajoča" stran nikakor ne izpodbija njegovega sodelovanja z Udbo, ampak govori zgolj o tem, da takrat v tej organizaciji niso bili ravno zadovoljni z njegovo zavzetostjo. Ob tem so mu "pomagali" še v Delu, ko so v njegovo obrambo angažirali arhivista Dragana Matića, ki je postregel z interpretacijo, češ da je Taufer "s SDV sodeloval le toliko, da je v obdobju nekdanjega režima sploh lahko dobil službo v tujini". Kako se že temu reče? Koristoljubje. In takšni naj bi bili "vest naroda"!