Četrtega februarja leta 1934 je tekmovalni krst doživela nova velika 90-metrska smučarska skakalnica v Planici, ki jo je znameniti norveški skakalec Sigmund Ruud poimenoval kar mamutska skakalnica.
Planico, ki je že nekaj desetletij skoraj mitski kraj slovenskega skakalnega športa, so v 30. letih prejšnjega stoletja odkrili ljubljanski smučarski zanesenjaki. Leta 1932 je Stanko Bloudek v Planici začel graditi 70-metrsko skakalnico, a je ni dokončal. Na istem kraju je Ivan Rožman začel graditi 90-metrsko skakalnico oziroma letalnico.
Idejni vodja in denarni mogotec
Pomembno vlogo pri gradnji planiške velikanke je imel Joso Gorec, trgovec s športno opremo in kolesi, ki je bil med letoma 1922 in 1936 generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze (glej: Aleš Guček, Joso Gorec in slovensko smučanje). Denar za izgradnjo planiške velikanke je dal predvojni slovenski industrialec in finančnik Rado Hribar.