Sajovic: V LDS se gozdnih "baronov" ne bojimo

V sistemu gospodarjenja z državnimi gozdovi je bilo premalo nadzora, je na današnji novinarski konferenci povedal Sajovic in dodal, da je bil in je še nadzor države prek sklada kmetijskih zemljišč in zavoda za gozdove premajhen in neustrezen. Kot je pojasnil, zaradi sklica seje odbora - ta bi morala biti v sredo - znotraj politike niso imeli težav, nekaj težav pa so imeli tisti, ki so bili povabljeni kot sogovorniki v tej zgodbi. Ti so izrazili mnenje, da bi na sestanku, ki ne bo javen, povedali še kaj bolj konstruktivnega. V poslanskem klubu so od februarja sicer gostili 20 različnih gostov iz različnih področij, koncesionarji pa so bili pri tem izrazito kooperativni.

V koaliciji skoraj zaključili z usklajevanji

V torek je potekal sestanek, na katerem so bili prisotni vsi, ki so bili povabljeni na izredno sejo. Na usklajevalnem sestanku znotraj koalicije so soočili mnenja med koncesionarji, gospodarskimi družbami, ki niso koncesionarji, skladom kmetijskih zemljišč, predstavniki DS, prisoten pa je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik, je dejal.

Pojasnil je, da so v koaliciji skoraj zaključili z usklajevanji, ki se tičejo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in zakona o kmetijskih zemljiščih, zato je ministrstvo za kmetijstvo njihove spremembe, ki bodo zagotovile več ali popolno kontrolo, že upoštevalo in vneslo v zakon.

V igri sta bili dve možnosti V igri sta bili po njegovih besedah dve možnosti: ali ojačati sklad s pomočjo javne gozdarske službe ali prvo iniciativo prenesti javni gozdarski službi. "To bo znano v kratkem, bistvo pa je, da morata ta dva sistema - sklad in javne gozdarske službe - dobro, odlično, najbolje sodelovati," je poudaril.

V Sloveniji lahko po njegovih ocenah "relativno kmalu vzpostavimo sistem nadzora, na katerega bomo ponosni". Nato se lahko osredotočimo tudi na pomembne zgodbe v gozdarstvu, kako več lesa predelati in posekati ter kako iz državnih gozdov preiti na boljše gospodarjenje tudi v zasebnih gozdovih, pripraviti pa se bo treba tudi na nove podelitve koncesij - te se namreč leta 29016 iztečejo -, je dejal.

Koncesionarji delo opravljajo korektno Koncesionarji, ki imajo 20-letne koncesije za delo v državnih gozdovih, dela opravljajo korektno in imajo ustrezne pogodbe. O tem, kako so pogodbe leta 1996 nastajale, bi se dalo govoriti, mogoče je šlo v kakšnem primeru tudi za konflikt interesov, je opozoril in dodal, da je treba gledati od tega trenutka naprej, ker se za nazaj ne da nič spremeniti.

Sajovic je še opozoril, da bi se moralo gozdarstvo povezati z lesno-predelovalno industrijo, potrebna je tudi nadgradnja te industrije, ki bi po njegovi oceni lahko prinašala veliko dodane vrednosti.