SiolNET. Dom Vrt in okolica
8,26

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji nova tujerodna smrdljivka: povzroči lahko veliko škode

8,26

termometer

marmorirana smrdljivka
Marmorirana smrdljivka Foto: Mojca Rot

Na Hrvaškem zadnje dni poročajo o povečani prisotnosti marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys, op. p.). V Sloveniji so to vrsto stenice prvič opazili leta 2017 v Šempetru pri Gorici in Novi Gorici. V kratkem času ji je uspelo oblikovati zelo velike populacije, kar pomeni, da ji naše podnebne razmere ustrezajo. Vse kaže, da bo nova tujerodna marmorirana smrdljivka na Primorskem razvila dva rodova letno.

zelišča Dom Iz zelišč smo izdelovali žgane pijače #video

Marmorirana smrdljivka – Halyomorpha halys izvira iz Vzhodne Azije, z območja Kitajske, Korejskega polotoka, Japonske in Tajvana. Sredi 90. let je bila vnesena v Združene države Amerike. V Evropi so marmorirano smrdljivko prvič opazili v Liechtensteinu leta 2004 in v Švici leta 2007, od tam pa se je postopoma razširila v Francijo, Nemčijo in Italijo ter na nekatere preostale dele vzhodne in južne Evrope.

transport Foto: Thinkstock V Ameriko in Evropo se je prenašala z rastlinskim in pakirnim materialom

Čeprav natančna pot vnosa v Evropo in Ameriko ni povsem znana, je  "po vsej verjetnosti šlo za prenos z rastlinskim in pakirnim materialom. Na daljše razdalje se širi z različnimi transportnimi sredstvi v lokalnem in tranzitnem prometu, na krajše pa predvsem z aktivnim letenjem," pravi Mojca Rot, specialistka za varstvo rastlin pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.

V Slovenijo prišla prek Italije

Najdba marmorirane smrdljivke v Sloveniji je povezana z njeno prisotnostjo v sosednji Italiji, kjer so jo prvič opazili leta 2012. Hitro se je začela širiti, leta 2014 pa so jo prvič opazili tudi v nam bližnji Furlaniji - Julijski Krajini.

"V okviru izvajanja javne službe za varstvo rastlin Slovenije sistematično spremljamo pojav marmorirane smrdljivke že od leta 2015. Odkar se je vrsta razširila v Furlanijo in se približala naši meji, smo redno pregledovali nasade in posevke gostiteljskih rastlin vzdolž meje z Italijo," dodaja Rotova.

"Prva najdba marmorirane smrdljivke leta 2017 v Šempetru pri Gorici se je zgodila v okviru rednega spremljanja in je bila tudi nekako pričakovana, ker so jo leta 2016 že zaznali v bližini italijanske Gorice, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo preletela mejo. Je namreč zelo dobra letalka, v enem dnevu je sposobna preleteti razdalje, daljše od dveh kilometrov. Širi pa se tudi s prometom."

V Sloveniji jo najdemo na območju Vipavske doline in Goriških brd, pa tudi v Ljubljani

Trenutno je marmorirana smrdljivka pri nas razširjena na območju Vipavske doline in Goriških brd, našli pa so jih tudi drugod na Primorskem - v Posočju, Krasu in Slovenski Istri. Našli so jo tudi v Ljubljani.

Rotova poudarja, da pojav stenic ni "vezan samo na Hrvaško. Tudi v Sloveniji letos na splošno opažamo velike populacije raznovrstnih stenic, ne samo smrdljivcev. Običajno vsako leto konec poletja opažamo več zelenih smrdljivk (Nezara viridula, op. p.), zlasti na paradižniku in stročnicah. Prisoten je tudi sivi smrdljivec (Raphigaster nebulosa, op. p.).

Letos smo prejeli tudi veliko klicev strank zaradi množičnega pojava rjave lipovke (Oxycarenus lavaterae, op. p.) ter prerazmnožitev vsem poznanega rdečega škratca ali šušterja (Pyrrhocoris apterus, op. p.) na lipah in drugih drevninah, v parkih in na vrtovih."

Ličinke rdečega škratca na sirskem oslezu. Ličinke rdečega škratca na sirskem oslezu. Foto: Mojca Rot

Sivi smrdljivec. Sivi smrdljivec. Foto: Mojca Rot

Vlažne in tople vremenske razmere ugodno vplivale na razmnoževanje stenic

Prvič pa naj bi bili na Primorskem priča množičnem pojavu tujerodne marmorirane smrdljivke, ki se zbira na fasadah stanovanjskih hiš in drugih objektov, saj se pripravlja na prezimovanje.

"Vlažne in tople vremenske razmere pomladi in zgodaj poleti so zagotovo ugodno vplivale na razmnoževanje stenic, posledično so jesenske generacije, ki gredo v prezimovanje, zelo številčne," pojasnjuje Rotova in dodaja, da je "množičen pojav stenic v jesenskem času običajen pojav, povezan pa je predvsem z njihovim načinom prezimovanja. "Čim se dolžina dneva skrajša pod določeno mejo, se pri stenicah začne proces prehoda v zimsko mirovanje."

Marmorirane smrdljivke na fasadi stanovanjske hiše Marmorirane smrdljivke na fasadi stanovanjske hiše Foto: Mojca Rot

Jeseni stenice izločajo agregacijske feromone, s pomočjo katerih se združujejo na mestih, kjer bodo skupaj prezimovale. Najpogosteje se zatekajo v bližino človeških bivališč, na osončene dele stanovanjskih zgradb, garaž, strojnih lop in drugih objektov. Najdemo jih predvsem pod ostrešji, med vrati in okenskimi okvirji.

Paritev stenic poteka večkrat letno, od pomladi do pozne jeseni

Stenice se razmnožujejo spolno. V enem letu razvijejo več rodov, odvisno od vrste in podnebnih razmer. "Vse kaže, da bo nova tujerodna marmorirana smrdljivka na Primorskem razvila dva rodova letno. Glede na to, da ji je v tako kratkem času uspelo oblikovati zelo velike populacije, pomeni, da ji naše podnebne razmere ustrezajo, hkrati pa še nima naravnih sovražnikov, ki bi jo uspeli omejiti," pravi Rotova.

Zelena smrdljivka Zelena smrdljivka Foto: Mojca Rot

"Smrdljivce uvrščamo v družino ščitastih stenic. Po dolžini telesa, ki po večini presega en centimeter, spadajo med večje stenice. Imajo značilno ploščato telo v obliki ščita in petčlenaste tipalnice. Barva telesa se med vrstami razlikuje od zelene, rjave, sivorjave do marmorirane. Zanje so tudi značilne smradne žleze, skozi katere izločajo obrambne spojine neprijetnega vonja."

Niso škodljivi za zdravje, so pa za vrtnine

Zelena smrdljivka, marmorirana smrdljivka in sivi smrdljivec spadajo med rastlinojede stenice. Hranijo se na različnih rastlinah, pri tem z vbadanjem in sesanjem povzročajo poškodbe listov in plodov.

"Razen tega, da povzročajo veliko škodo v kmetijski pridelavi, človeku niso nevarni. Ne povzročajo pikov in ne prenašajo človeku nevarnih bolezni. Njihovi izločki smradnih žlez so neprijetnega vonja, vendar človeku neškodljivi."

Med vrtninami imajo najraje plodovke in stročnice, večinoma pa so polifagi, kar pomeni, da se hranijo na različnih gostiteljih. Marmorirana smrdljivka je izmed omenjenih glede gostiteljskih rastlin najmanj izbirčna. 

Poškodba in posledica vboda marmorirane smrdljivke na nasadu jablan. Poškodba in posledica vboda marmorirane smrdljivke na nasadu jablan. Foto: Mojca Rot

Poškodbe od stenic na nasadu hrušk. Poškodbe od stenic na nasadu hrušk. Foto: Mojca Rot

Najpogosteje povzroča škodo na naslednjih skupinah kmetijskih rastlin

sadno drevje breskve, hruške, jablane, aktindije, leska, oljka in vinska trta
vrtnine paradižnik, paprika, jajčevec, kumare in fižol
poljščine soja in koruza

Kako se zaščititi pred napadom 

Rotova svetuje, da svoje pridelke zaščitimo z uporabo protiinsektnih mrež, ki jim popolnoma preprečijo dostop do rastlin in plodov. Uporaba zaščitnih mrež prav pride tudi pri varovanju doma pred njihovim vstopom v notranjost tega.

Svoje vrtnine in nasade zaščitite z uporabo mrež. Svoje vrtnine in nasade zaščitite z uporabo mrež. Foto: Thinkstock

Če opazite stenice v svoji bližini, jih je najbolje fizično odstraniti, s pometanjem ali sesanjem. S fasade, balkonov in teras jih je najlažje odstraniti v jutranjih urah, ko so zaradi nižjih temperatur manj mobilne.

"Žal ne obstajajo repelenti, s katerimi bi stenice odvrnili, kot tudi ne učinkovite kemične substance, s katerimi bi se jih uspešno in trajno znebili," pojasnjuje Rotova.

Ni invazija, ampak množičen pojav

Mojca Rot poudarja, da ker gre pri uporabi besede invazija za vzbujanje strahu, bi raje uporabila izraz množičen pojav.

"Proces v zimsko mirovanje se bo kmalu zaključil. Po prvem jesenskem mrazu stenic ne bomo več opažali v tako velikem številu. Na srečo večina zime tudi ne bo preživela. Ostaja pa zaskrbljenost glede pojava in širjenja nove tujerodne marmorirane smrdljivke v Sloveniji, predvsem zaradi velike škode, ki jo lahko povzroči v kmetijski pridelavi."

ličkanje Dom V Ribnici ohranjajo tradicijo ličkanja #video

 

Komentarji

6

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • modrooki / 21.10.2018. ob 18:25 +1 0

    a) "Niso škodljivi za zdravje", b) "človeku niso nenevarni" ?!

    +1 0
  • krucifix / 21.10.2018. ob 18:12 +1 0

    Kaj je zdaj ? Ali so nenevarne ali nevarne ?

    +1 0
  • JureJure / 22.10.2018. ob 08:12 +1 0

    Prevod članka vreden pulitzerja. Človeku niso nenevarne. Ne prenasajo bokezni, ne pikajo in razen da smrdijo niso škodljive. Skratka, precej smrtonosne.

    +1 0
delitve: 157
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin