Sobota, 30. 3. 2019, 18.28
5 let
V nekaterih predelih Slovenije so metulji skoraj že izumrli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,33
11
Močvirski cekinček
Slovenija velja za vročo točko biodiverzitete v svetovnem merilu. Po številu vrst višjih vretenčarjev, kamor spadajo dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci, se uvršča v vrh pestrosti evropskih držav in je celo bolj vrstno pestra od marsikatere tropske države. Kljub vsemu pa raziskave kažejo na močan upad travniških metuljev, pa tudi številni pomori dvoživk v prometu uničujejo naravno pestrost okolja.
Po oceni Zavoda za varstvo narave Slovenije (ZRSVN) v naši državi živi več kot 21 tisoč živalskih vrst, izmed teh je 800 avtohtonih. Zato mora Slovenija kot članica Evropske unije na določenih varstvenih območjih (Natura 2000) zagotoviti tudi ustrezno varstvo za vrste, ki so na teh območjih dobro ohranjene, na ravni celotne Evrope pa že redke ali ogrožene.
Ljubljansko barje. Na ZRSVN pojasnjujejo, da so najbolj ogrožene tiste vrste živali, ki so vezane na specializirana okolja, kot so na primer mokrišča in travniki. "Torej ne gre za živalsko ali rastlinsko skupino, ampak vrste, vezane na točno določena okolja".
Glavni razlogi za ogroženost se nanašajo na krčenje in slabšanje kakovosti življenjskih prostorov, na te pa vplivajo tudi drugi pomembni dejavniki, kot je onesnaževanje okolja, naseljevanje tujerodnih vrst in prekomerno jemanje živali in rastlin iz narave, ter mednarodna trgovina z njimi, razlagajo na ZRSVN.
Zaradi intenzivnega kmetijstva za dve tretjini manj metuljev
Najbolj opazen trend je pri upadu travniških metuljev in ptic, ki za svoje preživetje potrebujejo travišča. V Evropi je trend populacije travniških metuljev v skrb vzbujajočem upadu. Raziskave nemških znanstvenikov kažejo na to, da se je zaradi intenzivnega kmetijstva prisotnost travniških metuljev zmanjšala kar za dve tretjini.
Z leve proti desni: veliki frfotavček, travniški postavnež
Glavni razlog za njihov upad so na eni strani intenzifikacija travnikov, kar pomeni prezgodnjo prvo in prepogosto košnjo travnikov, gnojenje in baliranje trave v plastične folije in na drugi strani opustitev vzdrževanja travnikov, zaradi česar se ti zaraščajo v grmišča in gozd. Na ZRSVN zaznavajo skorajšnje izumrtje travniških metuljev na območju Ljubljanskega barja, Slovenskih goric in Dravinjske doline.
Barbara Zakšek, predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije pojasnjuje, da so med najbolj ogroženimi vrstami specialisti, "kar pomeni, da imajo specifične ekološke potrebe. Z že majhnimi posegi v njihov življenjski prostor lahko povzročimo lokalno izumrtje." Med najbolj ogrožene metulje spadajo strašničin in temni mravljiščar, barjanski okarček in rdeči apolon.
Z leve proti desni: strašničin in temni mravljiščar, barjanski okarček in rdeči apolon
Zakškova pravi, da so "travniški metulji prebivalci travnikov, ki pa so nastali s človeškim delovanjem. V preteklosti smo v Sloveniji imeli velike travniške površine, ki smo jih uporabljali za pašo in košnjo. Na njih je bila velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Te površine so se do danes ohranile le še v fragmentih.
Z industrializacijo kmetijstva in potrebo po večji pridelavi hrane smo travnike na ravnini začeli spreminjati v njive, na strmih pobočjih pa smo rabo opustili in jih prepustili zaraščanju. Za ohranitev travniških metuljev je tako nujna sprememba v kmetijski rabi, da preidemo iz intenzivne v čim bolj ekstenzivno."
Vaš vrt naj bo bolj prijazen do metuljev
Domači vrtovi lahko postanejo prijazen življenjski prostor za številne metulje. Ti za prehranjevanje najraje izbirajo sončne in zavetrne dele vrta, saj potrebujejo sonce, da se lahko ogrejejo in letijo. Pri tem velikost vrtne površine ni pomembna, zato je dovolj že cvetlično korito ali gredica.
Kako lahko svoje vrtove uredimo, da bodo dajali življenjski prostor tudi večjemu številu metuljev:
- redkeje kosimo travo
- poskrbimo za cvetoče rastline skozi celo leto: rastline, ki cvetijo zgodaj spomladi, so pomembna hrana prvim metuljem
- del vrta ne obdelujemo, pustimo naravnega s plevelom in travo: s tem bomo pustili rast raznolikim rastlinam, ki si jih bodo lahko metulji izbrali tudi za razmnoževanje
- ne uporabljamo umetnih gnojil in pesticidov
Katere rastline privabljajo metulje:
| OKRASNE RASTLINE | ZELIŠČA |
|---|---|
| metuljnik, vijolica, mačeha, brkati klinček ali nageljček, krvenika, navadna rdeča špajka, navadna nokota, spominčica, bodoglavec, modri glinavec, plavica, kosteničevje, grintavec, španski bezeg, žametnica, krizantema, nebina in grenik | sivka, meta, drobnjak, dobra misel, origano, materina dušica, timijan, navadni ožepek in ameriški slamnik |
Vir: Povzeto po knjigi Metulji naših vrtov, 2018.
Dvoživke so naravni indikator stanja v okolju
Niso ogroženi samo metulji, temveč tudi dvoživke. Vse so namreč zavarovane. Na slovenskih cestah so se in se ponekod še vedno dogajajo pravi pomori dvoživk celo do te mere, da izgubljamo celotne populacije, pojasnjujejo na ZRSVN.
Da bi čim bolj zmanjšali njihove umore, na Zavodu sodelujejo s številnimi društvi, kjer organizirajo prenašanje dvoživk čez cesto in postavljanje ograj, s katerimi omogočajo, da lahko živali same prehajajo čez cesto.
Na Ljubljanskem barju živi redka in ogrožena vrsta žabe plavček.
Menijo, da bo postavitev prehodov močno pripomoglo k ohranjanju populacij, ki poleg tega potrebujejo tudi čisto vodo, gozdove in druga neonesnažena okolja.
Na ZRSVN razlagajo, da so dvoživke naravni indikator stanja v okolju. "Če se spremeni stanje populacij v določenem okolju, smo lahko prepričani, da se je v okolju nekaj drastično spremenilo".
Ogrožena je tudi za Slovenijo avtohtona človeška ribica, ki velja za največjo jamsko žival in je tudi edini jamski vretenčar v Evropi. Še posebej je ogrožena črna človeška ribica iz Bele krajine. Njeno življenjsko območje je omejeno le na slabih 20 kvadratnih kilometrov, zato lahko njen obstoj ogrozi že eno samo večje onesnaževanje, pojasnjujejo na ZRSVN.
11