SiolNET. Dom Vrt in okolica
1,96

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Se vam prekopavanje vrta upira? Imamo dobro novico za vas!

1,96

termometer

Jerneja Jošar
Foto: Vid Ponikvar

Jerneja Jošar, diplomirana agronomka in avtorica več knjig o urejanju vrta, zagovarja način obdelave vrta, ki bo všeč predvsem tistim, ki nočete, da bi domača zelena oaza postala gospodar vašega življenja. "Vrt uredimo tako, da bo obrodil tudi takrat, ko nas ni doma," predlaga vrtnarka iz Prekmurja.

Jerneja Jošar je diplomirana agronomka iz Prekmurja, ki je z upoštevanjem zgolj določenih elementov vrtnarjenja po metodah permakulture in biodinamičnega kmetovanja ter upoštevanjem luninega setvenega koledarja odkrila način, kako skrb za vrtiček lahko postane zelo preprosta. Stavi na urejanje vrta na način, da bo ta obrodil tudi brez pretiranega vmešavanja človeka.

Strokovnjakinja iz Prekmurja je svoj pogled na vrtna opravila strnila že v več knjig, o tej temi predava ter svoje znanje in izkušnje deli na svetovalnih uricah v Vrtnarski hiši, ki jo vodita skupaj z Maticem Severjem. On skrbi za trajnice, medtem ko Jerneja vodi ekološki program za vrtičkarje.



Ste že začeli novo vrtnarsko sezono ali ste med tistimi, ki bi radi vrtnarili, pa se vam zdi, da je treba za vrt žrtvovati večino svojega prostega časa? Jerneja Jošar razkriva drugačno pot. Gredic ne prekopava, nima težav s plevelom in vrt tudi zaliva le poredko.

Video: Na vrtu jo je obiskala Anja Ciglarič s Planet TV.

Vrt naše gostje je že na prvi pogled drugačen od tistih, ki smo jih vajeni. Pri njej ne boste našli geometrijsko pravilno oblikovanih gredic, niti lično urejenih potk med njimi. Ravno nasprotno, njenih gredic se skorajda ne opazi. Vse so namreč pokrite z zastirko.

Kaj je zastirka in kakšna je njena naloga?

Zastirka je plast slame, pokošene trave, sena ali listja, s katero prekrijemo tla. S tem jih zaščitimo pred prehitro izgubo vode in razraščanjem plevela. Jošarjeva predlaga, da z eno od organskih zastirk tla prekrivamo vso sezono.

Brez prekopavanja!

A to ni edina posebnost. Jerneja svojega vrta ne prekopava. Razlog? Ne želi uničiti življenja v tleh. "Na površju živijo tisti organizmi, mikroorganizmi, ki potrebujejo svetlobo ter kisik za svojo rast in razvoj, v globinah pa tisti, ki jih svetloba uniči in ki živijo brez kisika. S prekopavanjem zemlje torej vse skupaj obrnemo na glavo in jim uničimo življenjski prostor, mikroorganizmi pa prej ko slej umrejo," razloži.

Jerneja Jošar Foto: Vid Ponikvar

Ker se mikroorganizmi zelo hitro obnavljajo in predstavljajo organsko maso, ki daje zagon za rast rastlin - same po sebi delujejo kot gnojilo - , niti ne opazimo, da je v zemlji nekaj narobe. Ker pa jo prekopavamo iz leta v leto, pljuvamo v lastno skledo. "Nalagamo si dodatno delo," opozarja.

"Zaradi tega moramo tla vedno znova rahljati, dodajati in kupovati gnojila, če sami nimamo svojega komposta. Če ni dovolj humusa v tleh, rastline niso dovolj odporne … Skratka, vse je povezano s tem, kar se dogaja v tleh, zato sama velik poudarek namenjam pripravi tal, torej prekrivanju tal z zastirko in zmernim gnojenjem," nam je v enem od prejšnjih pogovorov razložila Jošarjeva.

Jerneja Jošar Foto: Ana Kovač

Vile, nikakor pa motika

Namesto prekopavanja gredice zgolj prezrači, pri tem si pomaga z vilami. Motike in preostalega ostrega orodja ne uporablja, pri njej boste našli zgolj grablje in lopato za prenašanje komposta.

Kaj pa če ste vrt že jeseni prekopali, zdaj pa bi se vrtnarjenja raje lotili na Jernejin, bolj sproščen način?

"Vrt samo prezračite," predlaga. "Razbijte večje grudice, poravnajte vrhnjo plast gredice, tako kot bi to ponavadi naredili, posadite, kar pač želite posaditi, in tla spet zakrijte z zastirko, vse do sadike, kar pomeni, da bodo tla dobro zaščitena."

Preveč je preveč

Jošarjeva opozarja tudi na pretirano uporabo hlevskega gnoja, ki ga opaža med slovenskimi vrtičkarji. Grede je priporočljivo gnojiti zgolj na vsaka tri ali štiri leta, priporoča.

In kaj se zgodi, če smo z gnojenjem preveč radodarni? "Če preveč gnojimo z dušikom, se lahko zgodi, da fosforja in kalija, tudi če sta v tleh, rastlina ne more izkoristiti. To v praksi pomeni, da imamo bujno rast, rastlina pa slabše cveti in ima manj kakovosten plod. Ker ni dovolj hranil, je rastlina bolj šibka in bolj dovzetna za različne bolezni," razloži sogovornica.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 50
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin