Sreda, 19. 5. 2021, 17.47
2 leti, 10 mesecev
Ameriški podnebni preobrat
"Zmanjševanje ogljičnega odtisa še ne pomeni popolnega zavračanja fosilnih goriv"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,36
2
V ZDA je glavni vir ogljičnih izpustov promet. Na fotografiji: ne preveč prometno obremenjena Prva avenija newyorškega predela Manhattan
ZDA so formalno spet na isti ladji spopadanja s podnebnimi spremembami kot večina sveta, na njej so manjkale v obdobju predsednika Donalda Trumpa – toda podnebni strokovnjak zatrjuje, da so številni deli ZDA ukrepali, četudi takratni predsednik temu ni pripisoval večjega pomena.
Okoljska politika ameriškega predsednika Josepha Bidna je bistveno drugačna od politike njegovega predhodnika Donalda Trumpa. Ne le, da je Biden vrnil ZDA v vse pripadajoče mednarodne okoljske povezave in sporazume, ki se jim je v prejšnjih letih Trump odpovedal, temveč je tudi sam postavil zelo ambiciozne načrte: med drugim doseči nič neto ogljikovih izpustov v ZDA do leta 2050.
Ali bo državi, ki je močno odvisna od fosilnih goriv in je tudi ena od večjih izvoznic nafte in naravnega plina, to uspelo? ZDA namreč naravni plin pridobiva večinoma s tehnologijo fracking, ki ji naravovarstveniki očitajo škodljive vplive na zdravje, okolje in količino ogljikovih izpustov.
V obdobju predsednika Obame je bil Pershing vodilni ameriški pogajalec za okvirno konvencijo Organizacije združenih narodov za podnebne spremembe, v devetdesetih pa je bil pomočnik direktorja in znanstveni svetovalec urada za globalne spremembe ameriškega zunanjega ministrstva, svetoval je tudi v ministrstvu za energijo.
Doktor geologije in geofizike Jonathan Pershing je višji svetovalec posebnega odposlanca ameriškega predsednika Josepha Bidna za podnebje Johna Kerryja.
"Odklopi ne bi ustrezali nikomur"
Pershing se zaveda, da je kljub zmanjšanju zanimanja za klasična goriva vendarle nujno ohraniti zanesljivost in varnost energetske preskrbe.
"Odklopi ne bi ustrezali nikomur," je med drugim povedal na spletni konferenci za izbrane medije, ki jo je organiziralo ameriško zunanje ministrstvo z namenom predstavitve (nove) ameriške podnebne strategije in inovacij, ki naj bi jim pomagale pri uresničevanju te strategije.
Podcenjene razsežnosti
"Javnost se zaveda podnebnih sprememb, a morda ne, kako velika je ta težava," je prepričan Pershing. "Stopinja ali dve spremembe morda ni videti veliko, skoraj povsod so že razlike med dnevno in nočno temperaturo veliko večje, a ta stopinja ali dve pomeni, da bomo do leta 2030 imeli več delov sveta, ker vročina in vlaga ne bosta dopuščali znosnega življenja. Nekaterih naseljenih otokov morda kmalu ne bo več."
Posledice ne bodo opazne le pri podnebju, temveč tudi v kakovosti zraka in vode, kar neposredno vpliva na celovito kakovost življenja, svari Pershing.
John Kerry je bil v mandatu predsednika Obame minister za zunanje zadeve, zdaj je posebni odposlanec predsednika Bidna za podnebje.
"Cenejše je graditi nove elektrarne kot vzdrževati stare"
Pershing še meni, da imamo rešitve za ogljično prijazno energijo: "V večjem delu sveta je cena energije iz obnovljivih virov, torej energije, ki nima izpustov, nižja od skoraj vseh alternativnih fosilnih virov."
Prepričan je tudi, da je cenejše graditi sončne elektrarne, vetrne turbine in v nekaterih primerih tudi hidroelektrarne in geotermalne obrate kot pa vzdrževati obratovanje obstoječih elektrarn. V zadnjem desetletju ali dveh se je, kot pravi, cena vetrne in sončne energije znižala na pičlo eno desetino nekdanje cene.
"Tudi brez ZDA se svet ni ustavil"
Med načrti ZDA je razogljičenje elektroenergetskega sistema do leta 2035. Največji vir ogljičnih izpustov je promet, sledita proizvodnja električne energije in industrijska dejavnost, večina preostalega dela pa gre na račun kmetijstva.
Pershing opozarja, da se kljub umiku ZDA iz Pariškega sporazuma med predsedovanjem Donalda Trumpa niso pri tovrstnem delu ustavili niti svet niti ZDA. "Morda je takrat svet napredoval malenkost počasneje, kot bi lahko s pritiskom ZDA, a se zagotovo ni ustavil – v tem obdobju je bila vodilna Evropa, napredovale so tudi številne države v razvoju."
Jonathan Pershing pred petimi leti, ko je bil vodilni pogajalec ZDA za okvirno konvencijo Organizacije združenih narodov za podnebne spremembe.
Sadovi ukrepov prejšnjega desetletja
Napredek ZDA pa se v obdobju predsednika Trumpa, ki v podnebnih spremembah in ogljičnih izpustih ni videl pomembnejšega izziva, ni ustavil na ravni zveznih držav in posameznih mest, je prepričan Pershing.
"V obdobju prejšnje uprave so države, ki so v tem čutile izziv in so ukrepale za zmanjševanje izpustov, pomenile kar 70 odstotkov bruto domačega proizvoda vse države. Države, kot sta Kalifornija in New York, mesta, kot sta Los Angeles in Seattle. Obnovljiva energija, vozila, naložbe v gradnjo … Deloma zaradi dejanj Američanov in ameriških podjetij, deloma pa zaradi dejanj Obamove uprave, ki še vedno obrodijo sadove. Obnovljivi viri energije so danes največji novi vir energije v ZDA, to pa je zato, ker so naložbe v obnovljivo energijo pred desetletjem močno znižale ceno obnovljive energije."
Fosilna goriva bodo postala manj privlačna izbira
Vsem tem prizadevanjem pa ni treba izključiti fosilnih goriv za vsako ceno, a bodo obnovljivi viri ugodnejši, napoveduje Pershing.
"Nekateri največji proizvajalci vetrnih turbin so iz ZDA. Nekateri največji morebitni proizvajalci in distributerji električnih vozil so iz ZDA. Upamo, da nam bodo ti prinesli nova delovna mesta in druge prednosti in da bo tehnologija zagotovila nova delovna mesta in druge prednosti tudi tistim, ki od nas to kupujejo."
2