Torek, 13. 8. 2019, 15.55
4 leta, 8 mesecev
Napredno ali srhljivo?
Zakaj se vedno več Švedov čipira?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,81
12
Za vsaditev čipa, pri kateri zatrjujejo, da ni krvi, je treba odšteti okrog 160 evrov, a nekatera švedska podjetja svojim zaposlenim to omogočajo celo brez nadomestila.
Več tisoč jih je že in pravijo, da je njihovo življenje po tem, ko so si v svojo pest vgradili čip, veliko preprostejše.
Dostopajo do svojih domov in delovnih mest, vstopajo na prireditve, plačujejo javni prevoz in celo vstopajo do spletnih storitev zgolj z dotikom roke – vse to jim omogoča čip velikosti riževega zrna, ki so si ga vgradili na zadnjo stran svojih pesti, največkrat ob palcu.
Would you get a chip implant that stores your personal information? People in Sweden may soon be able to make purchases…using a microchip under their skin. https://t.co/cpM4K8w4it
— Beth Kobliner (@BethKobliner) October 31, 2018
Nekateri delodajalci krijejo stroške čipiranja
V začetku leta jih je bilo okrog pet tisoč, a njihovo število se še naprej povečuje. Že pred dvema letoma so švedske državne železnice potrdile, da sto ljudi plačuje vozovnice s čipom v svoji roki (med kontrolo prislonijo roko na zaslon naprave sprevodnika), od takrat pa se je številka nedvomno znatno povečala.
Za vsaditev čipa, pri kateri zatrjujejo, da ni krvi, je treba odšteti okrog 160 evrov, a nekatera švedska podjetja svojim zaposlenim to omogočajo celo brez nadomestila, saj v tem vidijo prednost celo pri takih opravilih, kot je (hitrejše) plačevanje jedi in pijač v menzi ali nadzor uporabe skupinskih tiskalnikov.
Nasprotniki pa svarijo, da čipiranje odpira pot do stalnega sledenja čipirancev. To zdaj sicer ni mogoče, ker čipi nimajo GPS-funkcionalnosti, toda tehnično ni ovir, da je ne bi imeli, če bi to komu ustrezalo, pravijo.
Tehnologijo NFC že dobro poznamo
Čipi, ki si jih Švedi vsadijo v svoje roke, za svojo komunikacijo uporabljajo tehnologijo NFC (Near Field Communication). To je ista tehnologija, ki jo uporabljajo brezstične plačilne kartice (tudi kartica Urbana za plačevanje ljubljanskih mestnih avtobusov in še nekatere namene) in se je pri tem pokazala kot varna in zanesljiva. Uporabljajo jo tudi pri sledenju pošiljk ter označevanju hišnih ljubljencev in živine.
Vsajeni čipi so pasivni, kar pomeni, da zunanje naprave lahko preberejo njihove podatke, a sami čipi ne morejo prebrati informacij iz drugih virov.
Kamenček v mozaiku
Kot pri vseh naprednih tehnologijah pa se tudi tu pojavlja izziv ustreznega varovanja osebnih podatkov. Nasprotniki čipiranja namreč vztrajajo, da udobje, ki ga čipiranje prinaša, ne more odtehtati pripadajočih varnostnih tveganj.
Toda kaže, da kljub predstavljenim tveganjem Švedi, zlasti mlajši odrasli, cenijo udobje, ki ga čipiranje prinaša pri vsakdanjih opravilih. Prav tako pa zagovorniki čipiranja odgovarjajo, da je prebiranje čipa lahko zgolj en korak pri identifikaciji, ki se jo lahko potem potrdi še s PIN-kodo ali kakšnim drugim avtentifikacijskim mehanizmom.
In Sweden launched a mass chipping of the population.More than 3500 person have enrolled on procedure, informs Science Alert.The hypodermic chip implant by means of a special pistol - between a greater and index finger. #Sweden #Tehnology pic.twitter.com/bsclVrejIC
— ADVens (@advens0) June 26, 2018
Varna tehnologija, aplikacije pa …
Sama tehnologija NFC je sicer zelo varna proti zlorabam, kajti podatke s čipa je mogoče prebrati šele, ko je čitalnik največ nekaj centimetrov stran.
Tudi vsaditev čipov je načeloma biološko varna, a v primerjavi s karticami se uporabnik ne more ločiti od svojega vsajenega čipa. To odpira vprašanje, ali uporabnik sploh lahko nadzoruje, kdo in kdaj dostopa do kakšnih njegovih podatkov, ker ne ve, kakšne dostope vse odpirajo podatki, prebrani s čipa.
Ravno pri prej omenjenih švedskih železnicah se je namreč zgodilo, da je zaradi napake v sistemu sprevodnik med pregledom vozovnic prek vsajenega čipa v nekaterih primerih videl profil uporabnika na omrežju LinkedIn, ne vozovnice za ta prevoz, je poročal britanski časnik Daily Mail.
Informacijska varnost je trajni izziv
Vse to pa Švedov, ki so tradicionalno bolj sproščeni pri (delitvi) svojih podatkov, očitno ne moti preveč. Vsekakor pa bo z razvojem novih aplikacij, kjer bo na čipih shranjenih še več podatkov, izziv zagotavljanja ustrezne varnosti še večji – enako kot pri vseh novih in naprednih informacijskih in komunikacijskih storitvah.
12