SiolNET. Digisvet Novice
0,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Paradoks turizma in podiranje mitov

Še bolj kot na poti po koroni zapravljamo doma

0,50

termometer

prtljaga | Vedno več je letalske prtljage, ki na cilj ne pride skupaj s svojimi lastniki – tudi to je nova potovalna realnost. Po nekaterih ocenah je to že kar šest odstotkov vse oddane prtljage. | Foto: Shutterstock
Vedno več je letalske prtljage, ki na cilj ne pride skupaj s svojimi lastniki – tudi to je nova potovalna realnost. Po nekaterih ocenah je to že kar šest odstotkov vse oddane prtljage. Foto: Shutterstock

Čeprav je videti, da se pospešeno vračamo v predkoronsko "staro normalno", analize potrošnje razkrivajo, da pod na videz enakim površjem vendarle obstajajo pomembne razlike.

Kdor se je to poletje odpravil (ali nameraval odpraviti) nekam z letalom, je na lastni koži občutil, kako razmere še zdaleč niso tako udobne in zanesljive, kot so bile pred pandemijo. Odpovedani poleti, zamujena ali kar izgubljena prtljaga, še večje zamude kot prej – vse to je, kot kaže, postalo del nove "normalnosti" potovanj.

Nekatere letalske družbe poskušajo brzdati povpraševanje tako, da so prekinile prodajo cenejših letalskih vozovnic. To lahko kar hitro pomeni več evrskih stotakov za pot, kjer še vedno ni povsem gotovo, ali se bo izteklo tako, kot bi se moralo.

Kdor je odšel, se ne bo zlahka vrnil

Ko se je tik pred začetkom pomladi leta 2020 zaradi izbruha pandemije bolezni covid-19 letalsko prevozništvo (pa tudi vse drugo, povezano z gostinstvom in turizmom) sesulo v le nekaj tednih, so vsi prevozniki hrepeneli po dnevu, ko bi se potniki spet vrnili.

Odpovedi poletov, izgubljena prtljaga, dolge vrste na letaliških okenčkih, nepričakovane zamude – vse to postaja nova realnost v letalskem prometu, ki se ni pravočasno in ustrezno pripravil na vrnitev letalskih potnikov. | Foto: Reuters Odpovedi poletov, izgubljena prtljaga, dolge vrste na letaliških okenčkih, nepričakovane zamude – vse to postaja nova realnost v letalskem prometu, ki se ni pravočasno in ustrezno pripravil na vrnitev letalskih potnikov. Foto: Reuters

Zdaj, dobri dve leti pozneje, s(m)o se vrnili, a ponudniki storitev nimajo več dovolj zaposlenih, da bi za vse potnike primerno poskrbeli. Pandemija je namreč trajala predolgo in številni v času zapor in omejitev niso uspeli obdržati svojih služb – ne le pri letalskih prevoznikih, temveč tudi na (velikih) letališčih, pri cestnih prevoznikih, v gostinstvu in pri vsem, kar ima vsaj malo zveze s potovanji in turizmom.

Ko jih močno želeni trenutek okrevanja ujame nepripravljene

Čeprav so si vsi mrzlično želeli vrnitve v staro realnost, se na povratek vanjo niso pravočasno in ustrezno pripravili. Sodelavcev, ki so jih prej morali odpustiti, ker jim v času pandemijskih omejitev niso mogli zagotavljati plač, niso pravočasno nadomestili. Ti ljudje so iskali – in večinoma našli – nove službe, zato ni pričakovati, da bi se zdaj množično vračali tja, kjer jih še pred kratkim niso uspeli obdržati.

Najslabše ocenjena svetovna letališča Trendi Med 10 najslabšimi letališči na svetu kar osem evropskih

Pomanjkanje kadrov, predvsem usposobljenih, pesti domala vse v turizmu in gostinstvu. Prtljaga zamuja, ker ni koga, ki bi jo prelagal. Vrste na prijavnih okencih za polete so neskončne, ker za celotno letalo dela samo eden ali dva – več jih preprosto ni na voljo, zato velika evropska letališča že posegajo po interventnem uvozu novih sodelavcev iz Turčije in drugih držav.

Zanesljivost zaposlitve krepi potrošniški optimizem

Upe za zapolnitev prostih delovnih mest zmanjšuje dejstvo, da so skoraj vse evropske države, vsaj vse, ki ležijo severno in zahodno od nas, na rekordno nizkih vrednostih brezposelnosti. To dokazujejo tudi izkušnje slovenskih gostincev – za nekatere smo slišali, da za službo natakarja ponujajo 12 evrov na uro – postavko, ki bi jo zavidali celo novopečeni inženirji in zdravniki –, pa jih kljub temu ne dobijo.

Niti ljubljansko letališče ni imuno na odpovedi poletov – nemški prevoznik Lufthansa je ta mesec večkrat odpovedal večerni polet iz Frankfurta v Ljubljano – letalo je sicer večkrat prišlo in naslednje jutro odpeljalo potnike v Frankfurt, a na poti v Slovenijo ni sprejemalo potnikov, saj ni bilo posadk, ki ne bi prekoračile delovnega časa. | Foto: Srdjan Cvjetović Niti ljubljansko letališče ni imuno na odpovedi poletov – nemški prevoznik Lufthansa je ta mesec večkrat odpovedal večerni polet iz Frankfurta v Ljubljano – letalo je sicer večkrat prišlo in naslednje jutro odpeljalo potnike v Frankfurt, a na poti v Slovenijo ni sprejemalo potnikov, saj ni bilo posadk, ki ne bi prekoračile delovnega časa. Foto: Srdjan Cvjetović

"Naveličanost nad omejitvami, kot so bile v času epidemije, želja po svobodi gibanja in predvsem varnost delovnih mest, ki se kaže v tem, da je povpraševanje po delavcih vsaj tako močno kot razpoložljivost prostih delavcev, so glavni motorji povečane porabe v prvem letošnjem polletju," je povedala višja ekonomistka za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko (EMEA) pri Mastercard inštitutu za ekonomijo (Mastercard Economics Institute) Natalia Lečmanova.

Kaj nam pove potrošnja naših zahodnih sosedov?

A kot razkrivajo podatki njihove sprotne analize Mastercard SpendingPulse, kjer spremljajo potrošniške navade in vzorce v maloprodaji in spletni prodaji ne glede na načine plačevanja (kartična plačevanja na podlagi lastnih podatkov, ostale načine plačevanja pa prek anketnih vprašalnikov), ta optimizem in okrevanje ne poteka enako hitro povsod v gostinski in storitveni dejavnosti.

Lečmanova je na predstavitvenem dogodku na Škotskem to ponazorila na primeru rasti potrošnje v posameznih delih Italije, naše zahodne sosede, kjer je turizem pomemben vir družbenega prihodka. Primerjali so rast porabe v vsakem od treh letošnjih spomladanskih mesecev v primerjavi z enakimi meseci v zadnjem predkoronskem letu 2019.

Poraba doma raste hitreje

Ugotovitve so jih nekoliko presenetile. "Nekatere zelo znane turistične destinacije, kot so Sardinija, Sicilija ter deli Toskane in Apulije, ne beležijo takšnega okrevanja kot nekateri drugi, turistično manj izraziti deli države," je zemljevide z barvno označenimi vrednostmi komentirala Lečmanova.

Italijanska izkušnja: v nekaterih najbolj turističnih krajih Italije okrevanje potrošnje ne sledi tisti v manj turističnih krajih dežele na Apeninskem polotoku. | Foto: Mastercard Italijanska izkušnja: v nekaterih najbolj turističnih krajih Italije okrevanje potrošnje ne sledi tisti v manj turističnih krajih dežele na Apeninskem polotoku. Foto: Mastercard

Kot najverjetnejši razlog za ta pojav navaja, da potrošnja doma raste veliko hitreje kot potrošnja na poti. "Ne le zaradi vedno višjih cen vsega, kar nas spremlja, ko smo doma, temveč tudi zato, ker si tudi doma zdaj raje privoščimo nekaj, česar si prej nismo – morda kakšno kosilo ali večerjo zunaj več ali kaj podobnega," je komentirala Lečmanova.

Kdo pravi, da so Škoti škrti?

Tovrstne analize potrošnje lahko porodijo še kakšen drug presenetljiv sklep, ki lahko močno nasprotuje uveljavljenim prepričanjem. "Številni verjamejo, da so Angleži največji podporniki britanske kraljice Elizabete in da je na Škotskem ne ljubijo tako zelo močno, a naši podatki nakazujejo, da temu ni nujno tako," je opozorila Lečmanova.

Primerjali so namreč povprečno dnevno porabo v dneh okrog kraljičinega platinastega jubileja s povprečno dnevno porabo na običajen dan. Podatki so razkrili največjo rast v Glasgowu in okolici, pravzaprav v več delih Škotske in na velški obali.

Kje v Združenem kraljestvu so ob platinasti obletnice kraljice Elizabete porabili več denarja kot na običajne dneve? Ugotovitve so, vsaj za nekatere, kar presenetljive.
 | Foto: Mastercard Kje v Združenem kraljestvu so ob platinasti obletnice kraljice Elizabete porabili več denarja kot na običajne dneve? Ugotovitve so, vsaj za nekatere, kar presenetljive. Foto: Mastercard

"Ne le, da se je pokazalo, da so največji ljubitelji in podporniki kraljice Elizabete na Škotskem in v Walesu, torej zunaj Anglije, ampak s tem lahko damo še en utemeljen dokaz za podiranje predsodka o škrtosti Škotov," je na veselje domačinov na predstavitvi v škotskem kraju Saint Andrews v tednu, ko je tam potekal eden najpomembnejših turnirjev v golfu, že 150. po vrsti The Open, sklenila Lečmanova.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin