Nedelja, 26. 8. 2018, 14.38
5 let, 7 mesecev
Orožje
Rusko orožje, za katerega Nato nima obrambe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,27
9
Tuji mediji to brezpilotno podmornico vztrajno opisujejo kot orožje sodnega dne.
Rusija je razvila novo orožje, ki lahko sovražniku povzroči katastrofalno škodo. Gre za podvodnega drona oziroma podvodno brezpilotno vozilo na jedrski pogon. Kakor kaže, zveza Nato za to vrsto orožja nima učinkovite obrambe. Zaradi njegove hitrosti, operativne globine delovanja in okretnosti bi ga imeli težave že zaznati, prestrezati pa ga je za zdaj tako rekoč nemogoče.
Njegov razvoj prvič omenjen leta 2015
Pozejdon je jedrsko podvodno vozilo brez posadke, ki lahko prenaša tudi nuklearne bojne konice. Njegov razvoj je bil prvič omenjen novembra leta 2015. Prvega marca letos je prvi mož Rusije Vladimir Putin tudi uradno potrdil obstoj tega orožja, ki se je v originalu skrival za imenom Status-6: "Razvili smo brezpilotno podvodno vozilo, ki se lahko giblje v velikih globinah. Jaz bi rekel kar ekstremnih globinah. Med celinami lahko pluje z večkratno hitrostjo podmornice, večjo hitrostjo od najbolj naprednih torpedov in hkrati hitreje od kateregakoli zemeljskega vozila."
Njegov namen
Glavni namen vozila je dostava termonuklearnih bojnih konic na obalo sovražnikov, s ciljem uničenja pomembne obalne infrastrukture in industrijskih objektov. Posledično orožje povzroči veliko škodo na sovražnikovem ozemlju tudi zaradi izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju in drugih uničujočih posledic nuklearne eksplozije, pišejo tuji mediji.
Eksplozija na pravem mestu ob obali lahko sproži tudi cunami, ki ima moč uničevanja celotnih obalnih mest. Sproženi cunami bi imel podobno uničujoče posledice, kot tisti, ki je leta 2011 v Fukušimi povzročil smrt oziroma izginotje okoli 20 tisoč oseb.
Pozejdon lahko nosi tako konvencionalne kot nuklearne bojne konice, v osnovi pa je namenjen povečanju ruskih pomorskih obrambnih zmogljivosti. Njegova potencialna raba nakazuje tudi možnost napada na vodne konvoje, ki ščitijo letalonosilke.
Glede na program oboroževanja, bodo drone Pozejdon priključevali svoji vojski med letoma 2018 in 2027. Za njihov prevoz so konstruirali specializirane podmornice na nuklearni pogon, ki so trenutno v gradnji. Te bodo lahko varovale svoje flote in izvedle razne samostojne bojne misije.
Njegove zmogljivosti počasi prihajajo na plano
Trenutno so specifikacije vozila skrivnost, a je vseeno mogoče zaslediti nekaj podatkov. Vozilo v dolžino meri več kot 19 metrov in je široko skoraj dva metra. Sprva se je ugibalo, da bo vozilo nosilo stomegatonsko nuklearno vojno konico, a ima glede na zadnje informacije njena konica moč dveh mega ton. To je še vedno dovolj za uničenje večjih obalnih mest in morskih vojaških baz ali da sproži večji cunami. S to močjo lahko brez težav potopi celotno morsko bojno skupino, zbrano okoli letalonosilke.
Pozejdonova operativna globina je več kot tisoč metrov, kar znatno presega zmogljivosti ameriških podmornic. Zavezništvo Nato ima samo en torpedo (MU90 impact), ki se lahko potopi na omenjeno globino. Vsak tak torpedo stane več kot dva milijona dolarjev, a bi Pozejdona težko ujel. Tudi pri svoji največji hitrosti, ki je 92 km/h, je ta torpedo še vedno znatno počasnejši od Pozejdona. Poleg tega se mu pri maksimalni hitrosti doseg opazno zmanjša.
Glede na poročila ruskih medijev, ki jih je povzel britanski BBC, Pozejdon dosega hitrosti med 110 in 130 km/h. Njegov doseg je 10 tisoč km in se lahko na svoji poti ogne katerikoli zvočni sledilni napravi ter drugim pastem.
Ali ga lahko kdo ustavi?
Ameriško obrambno ministrstvo je v poročilu Pregled ameriškega jedrskega stanja 2018 o orožju pisalo spoštljivo: "Glavna prednost Pozejdona je, da je stoodstotno neranljiv na sovražnikove protiukrepe. Unikatne zmogljivosti drona bodo ruski mornarici omogočale napade na vodne bojne skupine in tudi napade na obalno infrastrukturo na medcelinski razdalji." Za Pozejdon so še zapisali, da je bil razvit kot reakcija na vedno bolj izpopolnjen ameriški obrambni sistem za balistične izstrelke.
Medij Covert shores piše o razvoju sistema ACTUV, ki naj bi bil sposoben odkrivanja takega orožja. Gre za ladjo brez posadke, ki je razvita za potrebe odkrivanja sovražnikovih podmornic s pomočjo sonarjev. Druga možnost pri zaznavanju Pozejdona je mrežni sistem senzorjev, postavljen na dnu morja, ki bi deloval skladno z bojami z vgrajenimi sonarskimi radarji.
Za medij Gazeta.ru je možnosti obrambe pred tem sistemom komentiral admiral Arkady Syroezhko, ki je tudi nekdanji vodja programa za razvoj avtonomnih vozil v ruski vojski. V svojem komentarju je kot možnost obrambe pred Pozejdonom govoril o sistemu SOSUS. Gre za ameriški zvočni nadzorni sistem za nadzor in zaznavanje podmornic. A bo sistem nameščen le na določenih mejah organizacije Nato in ne bo pokrival celotnega oceana. Po njegovih besedah je za nadzor podvodnih objektov ključna prava izbira lokacije nadzora. Lokacijo Pozejdona pa je težko predvidevati, glede na njegov skoraj neomejen doseg in veliko hitrost.
Syroezhko tudi omenja, da je odkrivanje Pozejdona komaj pol bitke. Da bi ga potem lahko tudi ustavili oziroma uničili, bi morali imeti stalno prisoten in v vsakem trenutku pripravljen obrambni sistem. To pomeni stalno pripravljene enote in opremo, ki so sposobne reagirati v trenutku. ZDA takega sistema trenutno nimajo, njegova postavitev pa bi tudi za ZDA predstavljala visoke stroške.
9