Sreda, 18. 11. 2020, 6.12
3 leta, 5 mesecev
Šahovski arhivi razkrivajo učinkovitost naših možganov
Pri kateri starosti so naši možgani na vrhuncu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
Učinkovitost naših možganov je postopoma rasla vse 20. stoletje, v devetdesetih pa še občutno hitreje.
Znanstveniki so proučili 1,6 milijona potez v več kot 24 tisoč partijah na šahovskih tekmovanjih med letoma 1890 in 2014 in tako ugotavljali, kako starost vpliva na naše kognitivne zmožnosti, in s tem med drugim tudi starost, pri kateri so naši možgani v najvišji prestavi.
Zmogljivost naših možganov hitro raste do zgodnjih dvajsetih let, nato pa se ta rast ustavi oziroma zelo upočasni, je med drugim pokazala raziskava nemških, francoskih in nizozemskih raziskovalcev, o kateri so poročali v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Pri starosti okrog 35 let dosežejo naši možgani svojo najvišjo točko, približno deset let pozneje pa se krivulja začne obračati navzdol in tako sklene podobo grbe.
Raste, raste, raste …
Dva različna matematična modela obravnavata odvisnost kognitivnih zmogljivosti, ki jo ponazarja odstotek optimalno izbranih potez, od starosti igralcev.
Ravno tako so ugotovili, da se je možganska učinkovitost postopno krepila vse 20. stoletje, v devetdesetih pa se je ta rast še krepko pospešila. To pojasnjujejo s sočasnim razmahom digitalnih tehnologij, ki so med drugim veliko uspešneje približale šahovsko znanje zelo širokemu krogu ljudi.
Igralcem, rojenim v sedemdesetih letih 20. stoletja in pozneje, so izmerili približno osem odstotkov višjo kognitivno zmožnost kot rojenim v sedemdesetih letih 19. stoletja.
Drugače povedano, naši možgani delujejo v povprečju bolje, kot so delovali možgani naših prednikov.
Primerjali z računalnikom
V raziskavi so primerjali poteze s številnih šahovskih tekmovanj v obdobju 125 let z optimalnimi potezami po presoji šahovskih računalnikov in te podatke korelirali s starostjo igralcev in letom dogodka.
Med drugim so zajeli vse svetovne prvake, začenši z Wilhelmom Steinitzem, ki je živel med letoma 1836 in 1900, vse do Magnusa Carlsena, ki se je rodil leta 1990 in se je na najvišjo svetovno stopnico šahistov prvič prebil leta 2013.
