SiolNET. Digisvet Novice
8,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Preobrat po strašanski tragediji na severu Evrope

8,99

termometer

MS Estonia
Brodolom trajekta MS Estonia velja za najhujšo pomorsko nesrečo v evropskih vodah po drugi svetovni vojni in za drugo najhujšo nesrečo katerega koli evropskega civilnega plovila v obdobju miru (po Titaniku).  Foto: Reuters

V ponedeljek je minilo 26 let od ene od najhujših pomorskih nesreč vseh časov, ki se je 28. septembra 1994 zgodila v Baltskem morju med obalami Estonije, Finske in Švedske. Za glavnega povzročitelja tragične nesreče trajekta MS Estonia, v kateri je umrlo kar 852 ljudi, je dolgo veljalo razbesnelo morje. Ob letošnji obletnici brodoloma pa so se pojavila namigovanja, da je ladja morda trčila s podmornico. V njenem trupu namreč zeva ogromna, do zdaj še neopažena razpoka.

SS Richard Montgomery Digisvet Speča grožnja ob britanski obali, ki se je nihče ne upa prebuditi

Trajekt MS Estonia je na svojo zadnjo pot iz pristanišča v estonski prestolnici Talin izplul 27. septembra ob 18.30. Namenjen je bil v Stockholm, glavno mesto Švedske. Na krovu plovila so bili 803 potniki in 186 članov posadke.

MS Estonio so na poti pričakali zelo močan veter, pihal je s hitrostjo več kot 70 kilometrov na uro, in visoki valovi, njihovi vrhovi so dosegali tudi višino šest metrov. 

Trajekt MS Estonia je pred zadnjim preimenovanjem plul kar pod tremi imeni: Viking Sally (1980–1990), Silja Star (1990–1991) in Wasa King (1991–1993). Trajekt MS Estonia je pred zadnjim preimenovanjem plul kar pod tremi imeni: Viking Sally (1980–1990), Silja Star (1990–1991) in Wasa King (1991–1993). Foto: Wikimedia Commons

Ko je bil trajekt na nekaj več kot tretjini poti, je ob enih zjutraj močno počilo. Močni valovi so razmajali in nazadnje odtrgali dvižna vrata na krmi (zadnjem delu) plovila, zaradi česar je voda začela vdirati v prostor za vozila.

Posadka dogajanja ni opazila pravočasno, ker z mostu niso dobro videli, kaj se dogaja, zatajili so tudi alarmi. Ko so s trajekta ob 1.22 vendarle poslali klic na pomoč, je bila ladja nagnjena že skoraj za 60 stopinj. S krmo naprej je potonila na tej lokaciji ob približno 1.50, po navedbah očividcev je bila nagnjena za 90 stopinj. 

Dvižna vrata trajekta MS Estonija, ki so jih valovi 28. septembra bičali tako močno, da so popustila in nazadnje odpadla. Ko je voda vdrla v trajekt, je bilo vsega konec v manj kot eni uri. Dvižna vrata trajekta MS Estonija, ki so jih valovi 28. septembra bičali tako močno, da so popustila in nazadnje odpadla. Ko je voda vdrla v trajekt, je bilo vsega konec v manj kot eni uri. Foto: Wikimedia Commons

Število žrtev je bilo ogromno. Umrlo je 852 od 989 ljudi na krovu trajekta. Večina jih je umrla zaradi utopitve oziroma podhladitve, temperatura Baltika je bila takrat okrog 10 stopinj Celzija. 

Na kraj nesreče so prvi prišli drugi trajekti, a se nanje zaradi razbesnelega morja ni vkrcalo veliko preživelih, zgolj 34. Bolj so se izkazali reševalni helikopterji, ki so rešili življenja 104 ljudi. Eden od rešenih brodolomcev je pozneje umrl v bolnišnici. 

Spomenik žrtvam brodoloma trajekta MS Estonia v švedskem Stockholmu. Švedi so v nesreči izgubili največ državljanov, med 852 umrlimi potniki in člani posadke je bilo namreč več kot 500 Švedov. Spomenik žrtvam brodoloma trajekta MS Estonia v švedskem Stockholmu. Švedi so v nesreči izgubili največ državljanov, med 852 umrlimi potniki in člani posadke je bilo namreč več kot 500 Švedov. Foto: Reuters

Brodolom trajekta MS Estonia velja za najhujšo pomorsko nesrečo v evropskih vodah po drugi svetovni vojni in za drugo najhujšo nesrečo katerega koli evropskega civilnega plovila v obdobju miru (po Titaniku). 

Digisvet Ta ladja je imela najbolj nesposobno posadko vseh časov

Uradno razlago nesreče spodkopava najnovejše odkritje

Nekatere države, ki si delijo obalo Baltika – Estonija, Švedska, Finska, Poljska, Danska, Latvija, Rusija – za nameček pa tudi Velika Britanija, čeprav je precej oddaljena od Baltskega morja, so se leta 1995 dogovorile, da bodo spoštovale mrtve in da razbitine plovila oziroma trupel žrtev brodoloma ne bodo dvigovali na površje, prav tako pa so prepovedale vsakršne potope do trajekta.

Kršilce dogovora lahko v nekaterih državah podpisnicah doletita tudi dve leti zapora. Dogovora se medtem ni treba držati tistim državam, ki ga niso sprejele, zaradi česar se je do razbitine z ladje, ki pluje pod nemško zastavo, nedavno potopilo robotsko plovilo švedskega raziskovalca Henrika Evertssona in naletelo na odkritje, ki spodkopava uradno razlago o nesreči trajekta.

Luknja v trupu trajekta MS Estonia, ki naj bi bila dokaz, da je plovilo tiste usodne noči v resnici trčilo s težkim predmetom, na primer podmornico. Luknja v trupu trajekta MS Estonia, ki naj bi bila dokaz, da je plovilo tiste usodne noči v resnici trčilo s težkim predmetom, na primer podmornico. Foto: EPA / Discovery Channel

Kamera na krovu robotskega plovila je namreč razkrila, da v trupu MS Estonie zeva ogromna, štiri metre dolga in 1,2 metra široka razpoka, katere omemba oziroma opis ni bil vključen v številna do zdaj spisana poročila o nesreči, pa čeprav naj bi nekateri preiskovalci zanjo že vedeli. 

Kaj je povzročilo nastanek takšne luknje? Petdelni dokumentarec Estonia: odkritje, ki spremeni vse, ki ga je ta teden začel predvajati kanal Discovery Channel, namiguje, da je MS Estonia tiste usodne noči trčila s podmornico. To bi pojasnilo močan pok, ki so ga takrat slišali na trajektu in ki ni bil le zelo glasen, temveč so ga potniki tudi čutili. 

Po tragediji MS Estonie so ladijski prevozniki po vsem svetu sprejeli nove ukrepe za preprečevanje tovrstnih nesreč. Brodolom MS Estonie je med drugim botroval uvedbi avtomatiziranih klicev na pomoč v primeru ladijskih nesreč in drugačnim postopkom pri spuščanju reševalnih čolnov. Po tragediji MS Estonie so ladijski prevozniki po vsem svetu sprejeli nove ukrepe za preprečevanje tovrstnih nesreč. Brodolom MS Estonie je med drugim botroval uvedbi avtomatiziranih klicev na pomoč v primeru ladijskih nesreč in drugačnim postopkom pri spuščanju reševalnih čolnov. Foto: Wikimedia Commons

Novi videodokazi, pa čeprav pridobljeni na sporen način, so dovolj prepričljivi, da bodo Estonija, Švedska in Finska znova odprle preiskavo nesreče

Preberite tudi:

Exxon Valdez Digisvet Zloglasna ladja, ki je povzročila veliko črno katastrofo, je plula tudi v Trst Valovi, morje, nevihta Digisvet Sredi morja so našli smrtonosno praznino, veliko za štiri Slovenije

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin