SiolNET. Digisvet Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pravica biti pozabljen v virtualnem svetu

4

termometer

Vedno znova se odpira vprašanje, kje je ločnica med svobodnim govorom in pravico do zasebnosti. Odvisno je predvsem od tega, kdo jo išče in tolmači.

Kar neverjetno je včasih, kakšno malenkost izbrskajo spletni iskalniki – med njimi tudi takšne, ki jih kdo ne bi želel videti, še manj pa, da bi jih videl kdo drug. Ko enkrat nekaj pride v virtualni svet, je skoraj nemogoče, da bi to kdaj izginilo. Internet je naredil veliko za svobodo govora, a je spodbudil tudi nekritičen govor, tudi tak, ki močno posega v pravico do zasebnosti.

Bolj kot kadarkoli prej se zaradi vse večjega svetovnega mreženja ponovno zastavlja vprašanje, kako doseči boljše sobivanje med svobodo govora in pravico do zasebnosti. Temu vprašanju se posveča tudi najnovejša izdaja britanskega časnika The Economist. Neopredeljena upravičenost zahtev za izbris Sodišče Evropske unije je 13. maja letos odločilo, da mora Google na upravičeno zahtevo posameznika odstraniti določene spletne povezave. Toda kaj je to upravičena zahteva? Sodišče je v svoji sodbi pustilo veliko prostora za različna tolmačenja, zato za Google večina zahtev ni bila upravičena.

Tako so na primer odstranili povezave do tako imenovane maščevalne pornografije (gole slike žensk, ki jih objavljajo njihovi nekdanji fantje) in do podatkov o zdravstvenem stanju posameznikov, zavrnili so zahtevo pedofila, ki je zahteval umik do povezav o svoji obsodbi, in zdravnikov, ki so zahtevali umik do povezav z mnenji svojih bolnikov. Zadeve niso samo črne in bele A če so nekateri primeri preprosti, jih večina zahteva globlji premislek. Poročilo o nasilnem kaznivem dejanju, za katerega je bil storilec pozneje oproščen zaradi psihičnih težav, prispevek lokalnega časopisa o nekom, ki je pred mnogo leti, še kot najstnik, poškodoval nekoga zaradi vožnje pod vplivom alkohola, in seznam članstva ekstremna desničarske stranke, na katerem je ime nekoga, ki nima več takih stališč – ali so to upravičene zahteve ali ne? Google je presodil, da prva zahteva za umik povezave ni upravičena, drugima dvema je ugodil.

Razmejevanje svobode govora in pravice do zasebnosti ima tudi svoj kulturološki predznak, je prepričan pisec prispevka v britanskem časniku. ZDA redkokdaj priznajo izjemo prvemu amandmaju ustave, ki jamči svobodo govora, Evropa pa je, delno tudi zaradi večje izpostavljenosti totalitarnim režimom v zgodovini, zagovornica varovanja zasebnosti. Začelo se je z davčnim dolgom španskega odvetnika leta 1998 Zanimiva je tudi zgodba, zakaj se je Google sploh znašel pred Sodiščem Evropske unije in kako se je zgodilo, da je moral Google, posledično pa tudi vsi preostali spletni iskalniki, začeti sprejemati zahteve za izbrise povezav. Sodišče je ob tem še določilo, da morajo ugoditi zahtevam za izbris tudi, ko gre za točne in zakonito objavljene informacije, če so povezave "neustrezne, nepomembne ali so prenehale biti pomembne", razen ko gre za prevladujoč javni interes, na primer pri javnih osebnostih.

Davnega leta 1998 je španski dnevni časopis La Vanguardia objavil dražbo hiše zaradi davčnega dolga tamkajšnjega odvetnika. Dogodek in z njim povezana novica bi najbrž utonila v pozabo, če ne bi La Vanguardia nekaj let pozneje digitaliziral svojega arhiva, zaradi česar se je ob iskanju imena tega odvetnika (Mario Costeja González) kot prvi zadetek začel prikazovati prav ta poziv. Costeja Gonzales je bil prepričan, da mu to pogrevanje dogodka iz preteklosti ustvarja poslovno škodo, a so pri Googlu menili, da to ni zadosten razlog za izbris sporne povezave. Tako je zadeva pristala na evropskem sodišču in rodila se je digitalna pravica biti pozabljen. Večino zahtev so zavrnili Google je v le nekaj tednih po sodbi že objavil prijavni obrazec in vzpostavil sistem obdelave, podoben tistemu, ki so ga že dalj časa izvajali za povezave do avtorsko zaščitenih vsebin. Med junijem in sredino septembra so prejeli okrog 135 tisoč zahtev, večinoma iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije, za umik približno 470 tisoč povezav.

V pričakovanju že napovedanih natančnejših podatkov o teh zahtevah je spletna storitev Forget.me, prek katere je prav tako mogoče oddati zahtevek za umik povezav, sporočila, da se je med nekaj več kot 17 tisoč prejetimi zahtevami skoraj polovica nanašala na preproste osebne podatke, kot so domač naslov, prihodki, politično prepričanje ali izguba delovnega mesta – a so bile kljub temu skoraj tri petine teh zahtevkov zavrnjene. Ena rešitev odpira drugo vprašanje Pri Googlu pravijo, da si tudi sami prizadevajo, da bi bila pravila čim bolj dosledna in jasna, ter da se tudi sami učijo – ne le iz sodne prakse, temveč tudi na podlagi stališč strokovnjakov, ki so jih povabili k sodelovanju v svet, ki je že imel štiri javne sestanke, do začetka prihodnjega leta, ko je predvideno njihovo prvo poročilo, pa so načrtovani še trije javni sestanki.

Tako Google kot založniki pa so čutili potrebo, da javnost seznanijo s tem, da so iskalni rezultati (lahko) spremenjeni zaradi odločitve sodišča. Pri vsaki poizvedbi po imenu iz Evrope (razen ko gre za nekatere vidnejše javne osebnosti) Google opremi iskalne rezultate z napisom: "Nekateri rezultati so morda odstranjeni na podlagi zakonodaje EU o varstvu podatkov", a to še ne pomeni, da so pri tej konkretni poizvedbi oziroma prav pri iskanem imenu dejansko bile odstranjene kakšne spletne povezave.

Morebitne odstranjene povezave se še vedno lahko prikažejo na Googlovih neevropskih mestih. Če pa bi umik povezav na podlagi evropskih zahtev obveljal po vsem svetu, se pojavlja vprašanje, ali bi morale enako možnost imeti tudi žrtve maščevalne pornografije v ZDA.

Vprašanje sobivanja dveh pravic, ki si včasih nasprotujeta, bo tako gotovo še naprej zelo trd oreh. Najdi.si: nismo zaznali večjega števila zahtev zaradi odločitve evropskega sodišča Upravitelji slovenske vstopne točke v splet najdi.si in istoimenskega spletnega iskalnika niso zaznali povečanega števila zahtev za brisanje spletnih povezav zaradi odločitve Sodišča Evropske unije. Prejemali so jih že prej, ne ravno veliko, in jih praviloma usmerjali na vir povezave, ker je to edini učinkovit način doseganja izbrisa, po izbrisu pri viru bi tako povezavo nemudoma odstranili tudi iz svoje baze.

Če bi zgolj odstranili povezavo iz svoje baze, vir pa pustili nespremenjen, bi se ta povezava lahko ponovno pojavila zaradi zrcaljenja izvirne strani na nekem tretjem spletnem mestu ali ponovnega indeksiranja, zato so bolj naklonjeni iskanju trajne rešitve v interesu uporabnika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin