SiolNET. Digisvet Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Poceni bunde gor ali dol: tej trgovini se ognite v širokem loku

10

termometer

Fake Trgovina | Goljufi so v lažnih spletnih trgovinah začeli uporabljati novo taktiko - prikažejo precej nižjo izhodiščno ceno izdelka. Cena takšne bunde brez popusta je v resnici bližje 300 kot pa 162 evrom. Znižanja se zato zdijo manj radikalna, zaradi česar bodo potencialne stranke - v resnici žrtve - morda lažje verjele, da gre za legitimno in ne prevarantsko trgovino.  | Foto: Matic Tomšič
Goljufi so v lažnih spletnih trgovinah začeli uporabljati novo taktiko - prikažejo precej nižjo izhodiščno ceno izdelka. Cena takšne bunde brez popusta je v resnici bližje 300 kot pa 162 evrom. Znižanja se zato zdijo manj radikalna, zaradi česar bodo potencialne stranke - v resnici žrtve - morda lažje verjele, da gre za legitimno in ne prevarantsko trgovino.  Foto: Matic Tomšič

Bralec je včeraj našel spletno trgovino s tekstilom, v kateri bi lahko bundo njemu ljube premijske znamke kupil za približno petkrat nižjo ceno od redne. Trgovina Jaherger je sicer res ponujala akcijsko ceno, a ne za bundo, temveč je bil izdelek lekcija o tem, kako prepoznati lažne spletne trgovine, ki se v predprazničnem času pojavljajo kot gobe po dežju. V konkretnem primeru bi bralec najverjetneje izgubil samo nekaj svojih osebnih podatkov in ne denarja, toda to je bolj izjema kot pravilo. Goljufi ob nakupu oblačil, ki pogosto sploh ne obstajajo ali pa gre za ponaredke, največkrat zahtevajo neposredno denarno nakazilo ali pa plačilo s kreditno kartico, pri čemer je glavni motiv kraja številk kreditnih kartic. 

Juha Parhiala Digisvet Umrl je dobičkar, ki je bogatel tudi na račun prevaranih Slovencev

Oglas, s katerim slovenske uporabnike Facebooka vabijo v lažno spletno trgovino, se prikazuje od 8. decembra.  | Foto: Matic Tomšič Oglas, s katerim slovenske uporabnike Facebooka vabijo v lažno spletno trgovino, se prikazuje od 8. decembra. Foto: Matic Tomšič

Ponudba, ki jo je bralec našel prek oglasa na družbenem omrežju Facebook, je bila res ugodna. Za bundo premijske znamke, katere redna cena je v trgovinah sicer blizu 300 evrov, bi plačal samo 66 evrov. 

Zelo malo verjetno je, da bi bralec naročeno tudi dobil. Spletna trgovina Jaherger, ki jo je obiskal s klikom na povezavo na Facebooku - ponudil mu jo je profil, za katerega ni slišal še nikoli -, je le ena od več deset lovk hobotnice lažnih trgovin, ki so si podobne kot jajce jajcu.

Sicer vsaka trgovina gostuje na svoji domeni (maierrt.com, anvdfv.com, wonegr.com, kiloinhem.com, če jih naštejemo samo nekaj), a vse imajo enako ponudbo. Ta skoraj zagotovo ne obstaja, saj je mogoče naročiti tudi milijon kosov istega izdelka.

Naš račun tako znaša 66 milijonov evrov za milijon bund. Da ne bo pomote - takšno količino lahko tudi naročimo. | Foto: Matic Tomšič Naš račun tako znaša 66 milijonov evrov za milijon bund. Da ne bo pomote - takšno količino lahko tudi naročimo. Foto: Matic Tomšič

V najboljšem primeru dobite ponaredek. Lahko pa je še precej huje. 

Naročila v tovrstnih trgovinah - kriterije, po katerih jih prepoznamo, preverite spodaj - nikoli niso brez tveganja.

V najboljšem primeru izdelek dobite, a gre za ponaredek. V najslabšem primeru goljufu na pladnju ponudite vse svoje osebne podatke vključno s številko kreditne kartice oziroma mu denar celo nakažete prek kartice ali servisa, kot je PayPal. V teh primerih lahko denar morda dobite nazaj, če sprožite zahtevek za povračilo oziroma tako imenovani chargeback. Od denarja pa se lahko medtem skoraj zagotovo poslovite, če ga nakažete neposredno oziroma ga pošljete na drug način, na primer prek kartic z vnaprej naloženim dobroimetjem ali celo prek vrednostnih bonov

V preteklosti smo že videli bunde za tisočaka, ki so jih prodajali za dvajset evrov. Takšne kupčije ne dobite nikjer. Primer na fotografiji: od trgovin, ki vam plašče Moncler, ki lahko stanejo tudi več kot 2.000 evrov, prodajajo po stokrat nižjih cenah, bežite, kolikor vas nesejo noge.  | Foto: Matic Tomšič V preteklosti smo že videli bunde za tisočaka, ki so jih prodajali za dvajset evrov. Takšne kupčije ne dobite nikjer. Primer na fotografiji: od trgovin, ki vam plašče Moncler, ki lahko stanejo tudi več kot 2.000 evrov, prodajajo po stokrat nižjih cenah, bežite, kolikor vas nesejo noge.  Foto: Matic Tomšič

Pošiljanje osebnih podatkov, predvsem številk kreditnih kartic, ima seveda tudi druge posledice. Če v domnevni plačilni obrazec v eni od tovrstnih spletnih trgovin vpišemo vse podatke o kartici vključno z varnostno kodo, goljufom s tem omogočimo, da našo kartico začnejo uporabljati kot svojo. Da bi se izognili takim primerom, se je smiselno odločiti za dodatno zaščito za odobritev plačil s kreditno kartico, kot je potrjevanje transakcije prek prejetja žetona v sporočilu SMS ali pa aplikacije za mobilno bančništvo.

Telefonske številke Digisvet Tu je ukradenih 110 tisoč slovenskih telefonskih številk: tudi vaša?

Glavni rdeči klicaji, po katerih prepoznamo lažne spletne trgovine

Neverjetni popusti za znane (in drage) blagovne znamke. Opozorilni znak, ki najpogosteje izda lažne trgovine, so nerealno nizke cene sicer dragih oblačil ali obutve, popusti pa pogosto dosegajo 80 in več odstotkov. Ko vam želi kdo bundo prestižnega proizvajalca Canadian Goose prodati za 50 evrov, cena v uradni trgovini pa je tisoč evrov, morajo zazvoniti vsi alarmi.

Lažne trgovine so tako rekoč sezonske. Pozimi nas želijo goljufi naplahtati z bundami, poleti pa s športnimi copati. Tu je sicer viden še en velik rdeč klicaj: enake cene vseh (različnih) izdelkov.  | Foto: Matic Tomšič Lažne trgovine so tako rekoč sezonske. Pozimi nas želijo goljufi naplahtati z bundami, poleti pa s športnimi copati. Tu je sicer viden še en velik rdeč klicaj: enake cene vseh (različnih) izdelkov.  Foto: Matic Tomšič

Neomejene zaloge. V lažnih spletnih trgovinah lahko naročimo na milijone kosov določenega izdelka in jih toliko tudi plačamo. Dobili jih seveda ne bomo.

Datum registracije domene. Lažne spletne trgovine so kratkotrajne operacije, namenjene hitremu (pogosto sezonskemu) zaslužku prevarantov. Življenjska doba večine je največ nekaj mesecev. Potencialnim kupcem - oziroma žrtvam - sicer pogosto lažejo, da so trgovina s tradicijo, a preveriti je treba zgolj, kdaj je bila registrirana domena spletne strani. To lahko storite s pomočjo orodja WhoIS

V konkretnem primeru je bila domena, na kateri domuje lažna spletna trgovina, registrirana 17. novembra. | Foto: Matic Tomšič V konkretnem primeru je bila domena, na kateri domuje lažna spletna trgovina, registrirana 17. novembra. Foto: Matic Tomšič

- "Plačilo" je mogoče samo s kreditno kartico, po storitvi Paypal ali prek katerega od posrednikov denarnih nakazil, kot je Western Union. Če v eni od lažnih trgovin, ki izpolnjuje tukaj naštete kriterije, kdaj res oddate naročilo in ga plačate, takoj stopite v stik z izdajateljem kreditne kartice oziroma ponudnikom plačilne storitve. Če imate možnost (na primer po e-banki), pa bo tudi najbolje, da kartico takoj prekličete, saj ste z nakupom in izpolnitvijo plačilnega obrazca goljufom povedali, kako lahko uporabljajo vašo kartico.

- Povezava ni zaščitena s protokolom HTTPS. To pomeni, da v takšno spletno stran ni varno vnašati kakršnihkoli osebnih podatkov.

Ni podatka o podjetju, ustanoviteljih, osebju. Lažne trgovine na dnu spletnih strani skoraj brez izjeme ponujajo informacije o trgovini, a vsebujejo le puhlice o tem, kakšni filozofiji sledijo, ni pa konkretnih podatkov o tem, kdo trgovino vodi. Tega podatka prav tako nikoli ne najdemo med pogoji uporabe ali v zapisih o politiki zasebnosti (razen če so dobesedno skopirani oziroma ukradeni resnični spletni trgovini). To je logično, saj takšne osebe (ali podjetja) ne obstajajo. Resničen, toda anonimen je le goljuf v ozadju. 

Lažne spletne trgovine uporabnike tudi prepričujejo, da imajo svoje izpostave na družbenih omrežjih. Gre sicer izključno za šov, za dodatno vizualno podrobnost, ki naj bi potencialno stranko - bolje rečeno potencialno žrtev - prepričala, da je v legitimni spletni trgovini. Klik na katero od ikon družbenih omrežij namreč razkrije, da vodijo zgolj na domačo stran Instagrama, Facebooka ali Twitterja.  | Foto: Matic Tomšič Lažne spletne trgovine uporabnike tudi prepričujejo, da imajo svoje izpostave na družbenih omrežjih. Gre sicer izključno za šov, za dodatno vizualno podrobnost, ki naj bi potencialno stranko - bolje rečeno potencialno žrtev - prepričala, da je v legitimni spletni trgovini. Klik na katero od ikon družbenih omrežij namreč razkrije, da vodijo zgolj na domačo stran Instagrama, Facebooka ali Twitterja. Foto: Matic Tomšič

Stik s prodajalcem. Pri lažnih spletnih trgovinah je mogoč bodisi po spletnem obrazcu, kar je jasen pokazatelj, da goljufi (oziroma njihova "trgovina") sploh nimajo lastnega e-poštnega predalnika, bodisi po e-poštnem naslovu, ki je v krogih poznavalcev spletnih prevar dobro znan. Eden najpogostejših je sales@customerservicebest.com. Gre za domeno, ki je povezana izključno z lažnimi spletnimi trgovinami

Jezik in pravopis. Čeprav se trgovina predstavlja kot slovenska, je zelo verjetno, da so v ozadju goljufi iz tujine. Besedilo je lahko v delih nelogično oziroma nerodno napisano, saj je bilo z orodji, kot je prevajalnik Google Translate, prevedeno neposredno iz drugega jezika. 

Preberite tudi:

Damian Merlak Digisvet Slovenski kriptobogataš opozarja: Tega nisem obljubljal jaz

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin