SiolNET. Digisvet Novice
4,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj če bi na Ljubljano padla jedrska bomba Severne Koreje?

4,15

termometer

Nukemap je interaktivni spletni zemljevid, ki uporabniku lahko pokaže, kakšne bi bile posledice padca poljubno močne jedrske bombe na katero koli mesto na svetu. Ob severnokorejskem rožljanju z atomskim orožjem smo s pomočjo Nukemap uresničili nekaj hipotetičnih scenarijev, ki bi se lahko zgodili v primeru izbruha globalnega jedrskega spopada. 

Nukemap prva Foto: Matic Tomšič Na spletnem zemljevidu Nukemap najprej izberemo lokacijo, nad katero bo počilo (1), nato pa še eno od jedrskih bomb (2), ki so bile do zdaj že preizkušene oziroma domnevamo, da obstajajo (jedrske bojne glave, ki jih morda imajo teroristi, na primer). Njihova moč je izražena v kilotonah ali megatonah. Ena kilotona v tem kontekstu ustreza tisoč tonam eksploziva TNT. 

Preden kliknemo na gumb Detonate (3) oziroma "sproži", lahko prilagodimo tudi parametre, kot so višina eksplozije (nad lokacijo ali na tleh, 4) in vklopimo števec, ki na podlagi javno dostopnih podatkov o prebivalstvu določene lokacije izračuna grobo oceno števila žrtev (smrti in poškodb) eksplozije (5).

Nukemap na izbrani lokaciji nato izriše krog z različno obarvanimi deli, ki prikazujejo doseg učinkov eksplozije.

Skrajno notranji krog oranžne barve pomeni premer ognjene krogle, ki bi nastala ob eksploziji jedrske bombe. Zelen krog prikazuje doseg radioaktivnega sevanja. Oranžen krog predstavlja premer območja vročinskega sevanja, ki bi pri izpostavljenih osebah lahko povzročil opekline tretje stopnje. Rožnat in siv krog prikazujeta območje podtlaka, ki bi porušil večino stavb (rožnat) oziroma porušil ali poškodoval večino manj trdno grajenih stavb. 

Mi smo za lokacijo naših "jedrskih poskusov" zaradi centralne lege in dobre ponazoritve učinkov silovitejših bomb izbrali Ljubljano, za višino eksplozije pa detonacijo v zraku oziroma nad ciljem. Poglejte, kaj bi se zgodilo v različnih jedrskih scenarijih.

Jedrska bomba, ki jo je Severna Koreja preizkusila leta 2013  10 kiloton:

Središče Ljubljane bi postalo radioaktivna cona, večina zgradb v središču mesta bi bila huje poškodovana. Umrlo bi lahko tudi 30 tisoč ljudi. Središče Ljubljane bi postalo radioaktivna cona, večina zgradb v središču mesta bi bila huje poškodovana. Umrlo bi lahko tudi 30 tisoč ljudi. Foto: Matic Tomšič

(Vodikova) jedrska bomba, ki jo je Severna Koreja preizkusila danes – tuji mediji poročajo, da je imela moč okrog 120 kiloton:

Če bi eksplodiralo na pravem mestu, bi ognjena krogla lahko pogoltnila staro ljubljansko mestno jedro. Umrlo bi lahko več kot 100.000 ljudi. Vročinsko sevanje, ki bi povzročilo hude opekline, bi zajelo večino Ljubljane. Če bi eksplodiralo na pravem mestu, bi ognjena krogla lahko pogoltnila staro ljubljansko mestno jedro. Umrlo bi lahko več kot 100.000 ljudi. Vročinsko sevanje, ki bi povzročilo hude opekline, bi zajelo večino Ljubljane. Foto: Matic Tomšič

Deček, jedrska bomba, ki so jo ZDA leta 1945 odvrgle nad Hirošimo  15 kiloton:

V Ljubljani bi lahko ob padcu na območje na sliki umrlo do 44 tisoč ljudi. Premer ognjene krogle eksplozije bi bil dolg skoraj toliko kot dve nogometni igrišči. Vročinski val bi požgal tivolski park. V Ljubljani bi lahko ob padcu na območje na sliki umrlo do 44 tisoč ljudi. Premer ognjene krogle eksplozije bi bil dolg skoraj toliko kot dve nogometni igrišči. Vročinski val bi požgal tivolski park. Foto: Matic Tomšič

Ivy King, največja klasična jedrska bomba, ki so jo preizkusile ZDA  500 kiloton:

V nevarnosti, da bi utrpeli opekline tretje stopnje, bi bili pravzaprav vsi Ljubljančani in še nekateri prebivalci okoliških krajev. Umrlo bi lahko tudi do 144 tisoč ljudi. V nevarnosti, da bi utrpeli opekline tretje stopnje, bi bili pravzaprav vsi Ljubljančani in še nekateri prebivalci okoliških krajev. Umrlo bi lahko tudi do 144 tisoč ljudi. Foto: Matic Tomšič

R-12 (SS-4), bojna glava oziroma raketa, ki jih je Sovjetska zveza na Kubi namestila med kubansko krizo leta 1962  2,42 megatone:

Ognjena krogla eksplozije bi se lahko razplamtela nad celotnim središčem Ljubljane. Število smrtnih žrtev bi se približalo 200 tisoč. Udarni val bi porušil večino stanovanjskih zgradb v Ljubljani. Ognjena krogla eksplozije bi se lahko razplamtela nad celotnim središčem Ljubljane. Število smrtnih žrtev bi se približalo 200 tisoč. Udarni val bi porušil večino stanovanjskih zgradb v Ljubljani. Foto: Matic Tomšič

W-39, vodikova bomba, ki so jo ZDA leta 1961 po nesreči skoraj sprožile na lastnem ozemlju  4 megatone:

Večji del Ljubljane bi bil porušen, zažgan in poln radioaktivnega sevanja. Območje izredne vročine bi seglo do Vrhnike na jugu in skoraj do Kranja na severu. Večji del Ljubljane bi bil porušen, zažgan in poln radioaktivnega sevanja. Območje izredne vročine bi seglo do Vrhnike na jugu in skoraj do Kranja na severu. Foto: Matic Tomšič

Castle Bravo, najsilovitejša jedrska (vodikova) bomba, kar so jih do zdaj preizkusile ZDA - 15 megaton:

Z izjemo najtrdneje grajenih stavb so porušena vsa poslopja v Ljubljani in bližnji okolici. "Opečena" je skoraj vsa Notranjska in še del Gorenjske. Z izjemo najtrdneje grajenih stavb so porušena vsa poslopja v Ljubljani in bližnji okolici. "Opečena" je skoraj vsa Notranjska in še del Gorenjske. Foto: Matic Tomšič

Sovjetska carska bomba, največja preizkušena jedrska bomba vseh časov – 50 megaton:

Učinki eksplozije bi prizadeli več kot polovico Slovenije. Ljubljana in nekaj okoliških krajev je porušenih do tal. Učinki eksplozije bi prizadeli več kot polovico Slovenije. Ljubljana in nekaj okoliških krajev je porušenih do tal. Foto: Matic Tomšič

Carska bomba, ki jo je Sovjetska zveza naredila, a nikoli preizkusila – 100 megaton:

Ognjena krogla eksplozije bi slovensko prestolnico pogoltnila praktično v celoti. Porušen bi bil večji del Notranjske. Toplotno sevanje, ki povzroča opekline tretje stopnje, bi na severu doseglo Beljak in Celovec, na jugu Trst in skoraj Reko, na jugovzhodu Novo mesto in Črnomelj, na vzhodu pa bi seglo onkraj Celja. Ognjena krogla eksplozije bi slovensko prestolnico pogoltnila praktično v celoti. Porušen bi bil večji del Notranjske. Toplotno sevanje, ki povzroča opekline tretje stopnje, bi na severu doseglo Beljak in Celovec, na jugu Trst in skoraj Reko, na jugovzhodu Novo mesto in Črnomelj, na vzhodu pa bi seglo onkraj Celja. Foto: Matic Tomšič

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 181
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin