Sobota, 14. 9. 2019, 13.59
4 leta, 7 mesecev
Jan Koum: odraščal je brez tekoče vode, zdaj živi in zapravlja kot kralj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,61
3
Jan Koum velja za enega najuspešnejših priseljencev v ZDA. Ne mara sicer, da mu ljudje rečejo, da je podjetnik, ker njegov cilj ni bil zaslužiti veliko denarja, kar se je sicer zgodilo, temveč ustvariti uporabno storitev za uporabnike.
Čeprav v ameriški zvezni državi Kaliforniji živi z naskokom največ milijarderjev, se je avgusta šele sedmič zgodilo, da je bila prodana hiša s ceno vsaj sto milijonov ameriških dolarjev. Kupil jo je 43-letni Jan Koum, ki danes živi sanje marsikaterega človeka: utrnila se mu je dobra ideja, postal je superbogataš, umaknil se je iz javnega življenja in začel zapravljati kot nor. Kdo je Jan Koum in kako mu je uspel veliki met?
Jan Koum je znan kot oče WhatsAppa, ki je z okrog milijardo in pol uporabnikov najbolj priljubljena pogovorna aplikacija za mobilne naprave na svetu.
Koum je WhatsApp v začetku leta 2014 prodal Facebooku in čez noč postal milijarder. Revija Forbes vrednost njegovega premoženja danes ocenjuje na 9,1 milijarde evrov (10,1 milijarde ameriških dolarjev). To je njegova zgodba.
"Najhujše so bile zime"
Jan Koum se je rodil 24. februarja 1976 v Ukrajini, otroška leta je preživel v mestu Fastiv. Koumova družina ima judovske korenine, zaradi česar je bil Koum v šoli pogosto tarča antisemitizma, ki je bil v Ukrajini vselej velika težava.
Med letoma 1989 in 2001 je Ukrajino zapustilo skoraj 400 tisoč Judov oziroma tri četrtine vseh judovskih državljanov. Na fotografiji ukrajinsko mesto Fastiv.
Koum je v Ukrajini odraščal v revščini. Z očetom, mamo in babico je živel v majhnem stanovanju, tekoče vode niso imeli. "Najhujše so bile zime," je leta 2014 povedal v intervjuju za ameriški poljudnoznanstveni medij Wired.
Ko je bil Jan Koum star 16 let, se je z mamo in babico preselil v ZDA, natančneje v kraj Mountain View v ameriški zvezni državi Kalifornija.
V mestu Mountain View imajo sedež številna velika tehnološka podjetja, med drugim Google, ki je tudi daleč največji delodajalec v kraju.
Koumov oče je začasno ostal v Ukrajini in se pripravljal na prihod k družini, a ga je pred selitvijo pokopala huda bolezen.
Ker samo mama ni mogla preživljati sina in njegove babice, je Jan skoraj takoj po selitvi v ZDA začel delati pri čistilnem servisu.
Računalništvo in programiranje sta ga začela zanimati šele pri osemnajstih letih. Začetno znanje je pridobival iz rabljenih knjig, ki jih je po tem, ko jih je preučil do potankosti, vračal v knjigarno.
Koum (prvi z desne) na fotografiji v družbi skupine hekerjev, ki se ji je pridružil ob začetku svoje računalniške kariere.
Družina Koum sicer ni imela denarja, da bi si privoščila knjige za Jana – da niso ostali lačni, so vsak mesec računali na pomoč države.
Koum je dve desetletji po selitvi v ZDA milijardno pogodbo za prodajo WhatsAppa simbolično podpisal na vhodnih vratih socialnega urada, kamor je z mamo hodil po prehranske bone.
Koum nikoli ni bil uspešen šolar, a se je v ZDA, deželi priložnosti, kljub temu vpisal na državno univerzo v mestu San Jose. Da bi odplačeval šolnino, se je hkrati zaposlil kot preizkuševalec sistemov računalniške varnosti v podružnici multinacionalke Ernst & Young (E & Y).
Med delom za E & Y je Koum leta 1997 spoznal Briana Actona, enega prvih zaposlenih pri takrat še razmeroma mladem internetnem podjetju Yahoo!. Spletlo se je prijateljstvo in čez nekaj mesecev mu je Acton ponudil isto službo pri Yahooju!. Koum je ponudbo sprejel in nato naslednjih devet let delal za Yahoo!.
Jan Koum (desno) in Brian Acton (levo) leta 2016. Dvojec je skupaj ustvaril aplikacijo WhatsApp.
Odločiti se je moral med delom in izobrazbo, izbral je delo in z njim uspeh
Koum je ob Billu Gatesu, Marku Zuckerbergu, Larryju Ellisonu in številnih drugih eden od tehnoloških superbogatašev, ki niso nikoli dokončali visokošolskega izobraževanja.
To se je zgodilo na zanimiv način. Koum je dva tedna poskušal hkrati obiskovati univerzo in delati za Yahoo!, nato pa ga je med predavanjem poklical sam David Filo, soustanovitelj Yahooja!, in ga vprašal, kje za vraga je, potreboval ga je v pisarni. Koum je odgovoril, da na predavanju, Filo pa mu je ukazal: "Spravi svojo rit takoj sem!" Koum se je takrat odločil, da študija ne bo nadaljeval.
David Filo ima ogromno zaslug za to, da se Jan Koum lahko danes valja v denarju.
Jan Koum in Brian Acton sta Yahoo! skupaj zapustila leta 2007. Takrat že zelo dobra prijatelja sta si privoščila zelo dolg dopust, med drugim sta nekaj mesecev potovala po Južni Ameriki in se preizkušala v različnih športih, predvsem metanju frizbija. Tako imenovani "ultimate frisbee" je v ZDA namreč zelo priljubljen šport.
Po vrnitvi v delovni pogon sta Koum in Acton prošnji za zaposlitev poslala Facebooku, ki pa ju je zavrnil. Koum takrat že tako ali tako ni vedel, kaj želi v življenju sploh početi, Facebookova zavrnitev pa ga je prisilila, da je začel razmišljati.
Čeprav je bil v času, ko ga je zavrnil Facebook, brezposeln, Koum takrat ni bil revež. Pri Yahooju je prejemal kar lepo plačo, zaradi česar si je lahko privoščil tudi luksuz, kot je bil športni avtomobil znamke Porsche.
Ideja se mu je utrnila januarja 2009, ko je kupil novi iPhone ter pomislil na to, koliko možnosti ta pametni telefon ponuja razvijalcem programske opreme in da bo na tem področju v naslednjih letih najverjetneje nastala cela industrija.
Koum si je zamislil aplikacijo, s katero bi lahko uporabnik prek pametnega telefona ob svojem imenu objavljal različne statuse – kako se počuti, o čem trenutno razmišlja, kaj mu je zanimivo. Aplikacijo je poimenoval WhatsApp, ker zveni tako kot vprašanje "What's up?" oziroma "Kaj se dogaja?".
WhatsApp je aplikacija za sporočanje, ne le za objavljanje statusov postala poleti 2009. To je bil korak v pravo smer, saj se je število uporabnikov, ki je prej raslo zelo počasi, v nekaj dneh povečalo na četrt milijona.
Oktobra 2009 se je podjetju WhatsApp, Inc. pridružil še Brian Acton in pet nekdanjih sodelavcev iz Yahooja prepričal, da so v aplikacijo vložili skoraj četrt milijona evrov.
Do leta 2011 je bil WhatsApp že ena od 20 najbolj priljubljenih aplikacij za pametne telefone iPhone. Uporabnikom je bilo všeč, da jim za sporočanje z WhatsAppom ni bilo treba ustvariti uporabniškega računa, vse je potekalo prek telefonske številke. Za to je bil zaslužen Koum, ki mu je šlo vedno na živce, da je vselej pozabil geslo za Skype in druge sporočilne storitve.
WhatsApp je bil in tudi še vedno je ena od redkih aplikacij, ki spoštuje uporabnikovo zasebnost. Komunikacija med uporabniki je šifrirana. Koum je večkrat poudaril, da o svojih uporabnikih noče vedeti nič.
Prijateljstvo, vredno 16 milijard evrov
Do leta 2012 je bil WhatsApp že tako priljubljen, da je ujel pozornost Marka Zuckerberga, prvega moža družbenega omrežja Facebook.
Zuckerberg in Koum sta se večkrat srečala na kosilu, hodila na sprehode in pohode po hribih v bližini Silicijeve doline. Njuno druženje je bilo na začetku zgolj prijateljsko, a so že tedaj mnogi ugibali, da ima Zuckerberg tudi poslovne interese.
Ko je spoznal Jana Kouma, je bil Mark Zuckerberg že eno najbolj znanih imen v Silicijevi dolini.
In res – februarja 2014 je Zuckerberg Jana Kouma povabil k sebi domov na večerjo. Na mizo je nato položil ponudbo, ki je Koum ni mogel zavrniti.
19. februarja 2014 se je pridružil upravi Facebooka, spotoma pa Zuckerbergu svoj WhatsApp prodal za kar 19 milijard ameriških dolarjev oziroma (takrat) okrog 16 milijard evrov.
Koum je pogodbo o prodaji WhatsAppa Facebooku simbolično podpisal kar na vratih urada za izdajo socialnih prehranskih bonov, kjer je bil z mamo v mladosti zaradi revščine redni gost. Foto: Forbes
Koumov delež v WhatsAppu, strokovnjaki so vrednost celotne aplikacije in podjetja WhatsApp, Inc. prej ocenjevali na okrog poldrugo milijardo evrov, je kar naenkrat postal vreden skoraj štirikrat več.
Jan Koum v upravi Facebooka sicer ni zdržal prav dolgo. 30. aprila 2018 je na svojem profilu na Facebooku objavil sporočilo, da se poslavlja od svojih funkcij pri Facebooku in WhatsAppu.
Iz skromneža se je prelevil v zapravljivca
Svojega bogastva Koum ne obeša na veliki zvon - kmalu po prodaji WhatsAppa je dobrodelnemu skladu Silicijeve doline daroval več kot pol milijarde ameriških dolarjev, pa za to kar nekaj dni ni izvedel skoraj noben medij, na primer. A tega, da rad zapravlja za ekstravagantne stvari, tudi ravno ne skriva.
Koum je v mesecih pred dokončnim izstopom iz Facebooka (kasneje se je razvedelo, da je podjetje dokončno zapustil oktobra in ne aprila 2018) počel nekaj, čemur v Silicijevi dolini pravijo "resting and vesting". To pomeni, da v službi ni delal tako rekoč nič, temveč le čakal na svoje delnice Facebooka. Ta je Koumu za WhatsApp sicer delno plačal v gotovini, delno pa v svojih delnicah.
Ob palači v mestu Malibu v Kaliforniji, ki jo je po poročanju ameriškega medija The Wall Street Journal Koum za sto milijonov dolarjev (90 milijonov evrov) kupil avgusta, je Jan Koum tudi lastnik gromozanskega in kar 72 milijonov evrov vrednega stanovanjskega kompleksa v Athertonu, najbogatejšem mestu v Združenih državah Amerike.
Megalomansko posestvo Jana Kouma v Athertonu, ki velja za najbogatejšo "poštno številko" v ZDA. Atherton je sicer del večjega okrožja San Mateo. Kliknite na fotografijo za povezavo do zemljevida.
Koum je kot enega od razlogov za slovo od Facebooka navedel zbiranje redkih avtomobilov znamke Porsche. Ob porschejih sicer zbira tudi ferrarije, parkira pa jih v dvonadstropni garaži v svojem domovanju v Athertonu.
3