Sreda, 18. 1. 2023, 16.52
1 leto, 3 mesece
Visoka učinkovitost slovenskega presejalnega testa
Domače znanje za uspešnejše obvladovanje demence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Veliko obolelih za demenco ostane brez ustrezne diagnoze.
Kakovost življenja obolelih z demenco in tistih, ki zanje skrbijo, je zelo odvisna od tega, kako zgodaj se motnje odkrijejo. V slovenskem projektu POMNI so sodelovali pri testiranju, ki je dokazalo veliko natančnost presejalnega testa BDI pri prepoznavanju zgodnjih znakov demence.
Za demenco zboli dobra desetina starejše populacije, približno tri četrtine obolelih pa ostanejo brez diagnoze in zdravljenja, kar ima ob naraščajočem številu obolelih z demenco širše zdravstvene, družbene in finančne posledice.
V okviru projekta POMNI so lani več kot 250 udeležencem po Sloveniji omogočili testiranje za zgodnjo prepoznavo demence. Natančnost presejalnega testa BDI, ki je plod slovenskega znanja in razvoja, presega večino trenutno razpoložljivih vprašalnikov in dosega 92 odstotkov, so med drugim povedali na strokovni debati, ki so jo organizirali v projektu POMNI.
Specifičnost in občutljivost
Rezultate so pridobili z ocenjevanjem umske sposobnosti na vzorcu ljudi s povprečno starostjo 78 let. Uporabili so pet psiholoških presejalnih testov s pisnimi in ustnimi miselnimi nalogami ter nov in v Sloveniji razvit presejalni test na osnovi meritve električne aktivnosti možganov.
Med psihološkimi presejalnimi testi so ugotovili veliko razlik, predvsem glede specifičnosti (verjetnost za pravilen rezultat pri osebah, ki nimajo bolezni) in občutljivosti (verjetnost za pravilen rezultat pri obolelih osebah).
Najboljša kombinacija obeh parametrov
Presejalni test BDI sicer ni imel najvišje specifičnosti in najvišje občutljivosti, a je imel najboljše razmerje med obema meriloma natančnosti.
Tako je test BDI dosegel 92-odstotno natančnost pri prepoznavanju zgodnjih znakov demence, medtem ko je v isti študiji vprašalnik MoCA, eden od najbolj razširjenih vprašalnikov na svetu za zgodnje odkrivanje demence, dosegel (zgolj) 60-odstotno natančnost.
Testi so le del zdravniške obravnave celotnega stanja
Seveda pa noben test za demenco sam po sebi ne zmore zagotovo potrditi ali ovreči prisotnosti te bolezni, je opozoril Jurij Dreo, soustanovitelj slovenskega podjetja BrainTrip, ki je razvilo presejalni test BDI.
Soustanovitelj slovenskega nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo.
"Zato je ključnega pomena, da se rezultate vsakega presejalnega testiranja primerno interpretira in postavi v kontekst celotnega zdravstvenega stanja. To pa lahko naredi le zdravnik."
Lukič Zlobčeva: Pomembno je sodelovanje in izobraževanje vseh
"Demenca je tiha epidemija našega časa, število bolnikov je vedno večje," je poudarila predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Spomnila je, da raziskave potekajo na področju novih zdravil, odnosa do bolnika in tudi diagnosticiranja, a da je pri uspešnosti pomembno sodelovanje in izobraževanje vseh.
Kus: Družinski zdravniki zdaj lahko samo opozarjamo in pišemo napotnice
"Demenca ne prizadene samo konkretnega pacienta, ampak vsaj še najožje svojce in to je velika težava," je izpostavil specialist družinske medicine dr. Primož Kus.
Specialist družinske medicine dr. Primož Kus.
Upa, da bodo kakovostni testi in začetek zdravljenja dostopnejši: "Zdaj lahko družinski zdravnik samo opozarja in napiše napotnico do kolegov nevrologov in psihiatrov, ki naj bi začeli zdravljenje."
Pirtošek: Ni jasnih razlag, zakaj se razvije demenca
"Demenca je bolezen možganov, za katero ni povsem jasnih razlag, zakaj se sploh razvije," je pojasnil predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani prof. dr. Zvezdan Pirtošek. "Pri bolezni gre za odmiranje celic v tistih delih možganov, ki so odgovorni za pravilno delovanje kognitivnega sistema (spomin, govor, orientacija, računanje) in za vedenje."
Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Demenca večinoma prizadene starejše od 65 let, a lahko doleti tudi mlajše. Zgodnje odkrivanje je trenutno najučinkovitejše orodje za obvladovanje demence, veliko upanja pa se polaga tudi v novi zdravili aducanumab in lecanemab, ki ju je odobrila Ameriška agencija za zdravila.
