Sreda, 3. 1. 2024, 19.55
3 mesece, 3 tedne
Bomo iz Slovenije spet videli rdeče obzorje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,41
Možnosti za nastanek polarnih sijev, ki bodo vidni tudi na nižjih zemljepisnih višinah, bodo letos morda še boljše kot lani.
Na slovenskem nebu v letu 2024 žal ne bomo mogli opazovali bržkone najbolj zanimivega (predvidenega) kozmološkega dogodka leta, aprilskega popolnega Sončevega mrka, a to ne pomeni, da domači ljubitelji astronomije ne bodo prišli na svoj račun. Med drugim bosta vidna kar dva kometa, eden znova prvič po kar sedmih desetletjih, oba najverjetneje zadnjič za časa življenja mnogih, višja pa bo tudi verjetnost za pojav polarnega sija, ki je številne Slovence navduševal že lani.
Sonce bo letos doseglo najaktivnejšo fazo svojega enajstletnega cikla, t. i. cikla Sončevega magnetnega polja, kar pomeni, da bo verjetnost za pojav in opazovanje polarnega sija višja, napovedujejo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Povečana aktivnost Sonca je pojavljanje polarnega sija na neobičajno nizkih zemljepisnih višinah povzročila že v izteku leta 2023, ko smo lahko severni sij s prostim očesom, še bolje pa skozi lečo fotoaparata, videli celo iz Slovenije, natančneje iz severneje ležečih delov države.
5. novembra 2023 je bil na slovenskem nebu viden severni sij. Severni sij oziroma aurora borealis nastane kot posledica Sončevih geomagnetnih neviht, ko električno nabiti delci magnetosfere (v glavnem elektroni, lahko pa tudi protoni in nekateri težki ioni, npr. kisik in dušik) pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in tam reagirajo ter posledično zasvetijo, navajajo na portalu Neurje.si. | Foto: Amadej Krepek, Meteoinfo Slovenija
"Polarni siji so pri nas vidni za največ nekaj ur, nizko nad severnim obzorjem. So neizrazita zavesa svetlobe, skoraj nezaznavne barve, ki pa jo lahko lepo vidimo na fotografijah," so v izjavi za javnost zapisali na fakulteti za matematiko in fiziko.
Bolj aktivno Sonce bo povzročilo tudi nastanek več t. i. koronarnih lukenj, temnih lis na površini Sonca, ki so jih teleskopi za opazovanje Sonca zaznali tudi v letu 2023. Gre za hladnejša območja z nižjo gostoto od okoliške plazme (zato je videti temnejše), kjer se Sončevo magnetno polje nekoliko odpre, kar omogoča uhajanje Sončevega vetra v vesolje.
Astronomi še vedno niso povsem prepričani, kaj povzroča nastanek koronarnih lukenj, ki jih je v 70. letih prejšnjega stoletja prva zaznala Nasina nekdanja raziskovalna vesoljska postaja Skylab. V splošnem prevladuje razlaga, da se pojavljajo predvsem med Sončnimi cikli oziroma cikli Sončevega magnetnega polja, ki se zgodijo približno vsakih 11 let. Trenutni cikel se je začel leta 2019 in se bo predvidoma končal leta 2030.
Sončev veter je tok nabitih delcev, predvsem protonov in elektronov, ki potuje z zelo veliko hitrostjo, da lahko ubeži gravitaciji Sonca. Ob prihodu v Zemljino magnetosfero lahko povzroči motnje v elektronskih komunikacijah ali posamične izpade električne energije, sicer pa se lahko prebivalci regij bližje poloma nadejajo spektakularnega prizora – polarnega sija oziroma aurore borealis.
Letošnji popolni Sončev mrk rezerviran samo za Severno Ameriko
Osrednji astronomski dogodek leta, vsaj od teh, ki jih znanstveniki lahko predvidijo, bo popoln Sončev mrk, ki bo nad Severno Ameriko od Mehike na jugu do kanadske province Nova Fundlandija in Labrador na severovzhodu države viden 8. aprila.
Najdlje, skoraj štiri minute in pol, bodo popoln Sončev mrk lahko opazovali prebivalci Mehike.
Strokovnjaki za astronomijo s fakultete za matematiko in fiziko opozarjajo, da je za varno opazovanje Sonca potrebna uporaba posebnih filtrov, saj lahko opazovanje brez filtra povzroči trajne poškodbe oči.
Slovenci bomo imeli naslednjo priložnost za upoštevanje nasveta za opazovanje popolnega sončnega mrka sicer šele v sredo, 3. septembra 2081.
Če se bodo zvezde poravnale, bomo videli kar dva kometa, tudi znanega zelenega
Konec marca in v začetku aprila bo, če se bo vzorec ponovil in bo ob približanju Soncu doživel nenaden izbruh svetlosti, na meji vidnosti s prostim očesom znova komet 12P/Pons-Brooks. V notranjost Osončja je nazadnje zašel davnega leta 1953.
"Če se mu bo sij še povečal, bo komet lepo viden s prostim očesom v večerni zarji. Z nekaj sreče ga bodo morda videli kar med popolnim Sončevim mrkom 8. aprila," so univerzitetni astronomi zapisali v izjavi za javnost.
Konec septembra bo najbližje Soncu tudi januarja lani odkriti komet C/2023 A3, t. i. zeleni komet, ki bo v ugodni legi za opazovanje po Sončnem zahodu v začetku oktobra. Astronomi za zdaj še pričakujejo, da bo viden tudi s prostim očesom, a to bodo lahko zagotovo trdili šele, ko se bo komet približal Soncu in razvil svoj rep.
Zeleni komet se bo še enkrat vrnil v relativno bližino Zemlje, nato pa bo naše Osončje morda zapustil za vedno.
Komet C/2023 A3 je bil na nebu nad Slovenijo viden že konec januarja in v začetku februarja lani, ko se je našemu planetu približal na razdaljo "vsega" 42 milijonov kilometrov.
Konec septembra letos bo zeleni komet še bližje, astronomi napovedujejo razdaljo okrog 36 milijonov kilometrov, nato pa bo začel zapuščati Osončje in se zaradi značilnosti svoje orbite vanj najverjetneje ne bo več vrnil ali več milijonov let ali pa sploh nikoli.
Jupiter in Mars se bosta skoraj dotikala, a seveda le navidezno
Visoko nad vzhodnim obzorjem bomo v primeru ugodnih vremenskih razmer 15. avgusta s prostimi očmi lahko videli konjunkcijo Jupitra in Marsa, kar pomeni, da bosta na nebu navidezno zelo skupaj, čeprav ju v resnici seveda ločuje gromozanska razdalja.
Konjunkcija Jupitra in Saturna
Rdeči planet in plinasti gigant bosta na nebu narazen manj kot pol stopinje, kar pa je vseeno kar štirikrat več od razdalje (šest ločnih minut), ki je na nebu konec leta 2020 ob njuni konjunkciji na videz ločevala Jupiter in Saturn.
Za opazovanje utrinkov bo najprimernejši avgust
"Med meteorskimi roji bodo izrazitejši predvsem Perzeidi z viškom aktivnosti med 12. in 13. avgustom kmalu po polnoči, potem ko bo zašla Luna," so še napovedali na fakulteti za matematiko in fiziko ter dodali, da lahko navdušenci nad meteoriti takrat pričakujejo okrog 80 utrinkov na uro.
Vidnost drugih meteorskih rojev bo leta 2024 manj izrazita, so dodali in izpostavili oktobrske Orionide, novembrske Leonide in decembrske Geminide, katerih vidnost bo takrat precej poslabšalo sijanje polne oziroma skoraj polne Lune.
