Nekdanji prvi mož Vzajemne z delom pri podjetju Buraz zasluži 450 evrov (video)

Magister ekonomskih znanosti in oče treh otrok, trenutno zaposlen pri Buraz v Logatcu, kjer prejema plačo 450 evrov in ni lastnik ne premičnin ne nepremičnin, se je danes na sodišču izrekel za nedolžnega.

Specializirano tožilstvo mu sicer očita sostorilstvo pri zlorabi položaja, ko je še vodil Vzajemno, in pranje denarja, pri čemer naj bi bila Vzajemna oškodovana za okoli pol milijona evrov. Šlo je za postavitev informacijskega sistema za Vzajemno, del zaslužka, ki ga je podjetje S&T dobilo leta 2004 za postavitve sistema, naj bi si Marko Jaklič in , nekdanji član uprave Vzajemne in obdolženi v tem primeru, nakazala na zasebne račune.

Penko: Vzajemna potrebovala svoj informacijski sistem Kot je pojasnila sodnica, je Jaklič zoper obtožbo podal ugovor, a ga je senat zavrnil. Tožilec je vztrajal pri dokazih, ki jih je navedel že v obtožbi, Jakličev zagovornik Boštjan Penko pa je danes za priči predlagal Davorja Hvalo in ter v spis vložil nekaj listinskih dokazov.

"S temi dokumenti dokazujemo, da je bila Vzajemna od leta 1999 dalje informacijsko vezana na ZZZS, kar je je izkazalo za neustrezno, saj so samo v letu 2002 za te storitve plačali 405 milijonov tolarjev," je razlagal Penko in dodal, da je zato stekel projekt Janus, ki ga je vodil Hvala. Sodišče je zaprosil, če lahko od Vzajemne pridobi podatek, koliko je stal informacijski sistem še za leto 2003.

Kot je še povedal Penko, sta se na razpis prijavila dva ponudnika, Vzajemna pa je izbrala podjetje S&T, ki je bilo nekajkrat cenejše. Glede podjetja MKontakt je Penko zavrnil očitke tožilstva, da naj bi bila to slamnata družba, "saj je bil Jaklič lastnik te družbe, del poslov je postoril sam, del pa z zunanjimi sodelavci, med katerimi je bil tudi njegov brat Boštjan Jaklič".

Penko: Zoper Jakliča je bilo treba najti karkoli Penko pa je podal tudi zahtevo za izločitev dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito. Po njegovem mnenju je namreč policija Jakliča preiskovala po sistemu "ribarjenje v kalnem".

"Informacije kažejo, da je policija dobila navodila, da naj zoper Jakliča najdejo karkoli. Preiskava ni bila fokusirana, temveč je bilo pomembno le, da se nekaj najde. Gre pa za to, da je bila podana ustna ovadba novinarke Ane Jud, glede na njeno prijavo so bili nato odrejeni tajni preiskovalni ukrepi," je navajal Penko, ki trdi, da so bili dokazi pridobiti nezakonito in protistavno. Vsi drugi dokazi pa naj bi izhajali iz tega nezakonitega dokaza. Zaradi tega je predlagal zaslišanje petih kriminalistov, ki so na tej zadevi delali.

Tožilec specializiranega državnega tožilstva je temu nasprotoval, sodnica pa bo izločitvi dokazov odločila s sklepom v osmih dneh.

Obramba MKontakta potrebuje še osem dni Uro pred Jakličem bi se moral začel preodbravnavni narok tudi za pravno osebo MKontakt, a se ni opravil. Sodišče je namreč za predstavnika pravne osebe postavilo odvetnika po uradni dolžnosti, ki pa je zaprosil za osemdnevni rok za pripravo obrambe, saj je bil o zastopanju obveščen 17. marca. Sodnica mu je ugodila in narok prestavila na 31. marec.

Domnevnih kaznivih dejanj so poleg Jakliča obdolženi Klavdij Godnič, nekdanji predsednik uprave S&T Slovenija, ki mu obtožnica očita pomoč pri oškodovanju Vzajemne in pranje denarja, Sašo Berger, Franc Henigman, nekdanji član uprave Vzajemne, ki mu obtožnica očita pomoč pri zlorabi položaja, ter pravni osebi S&T ter MKontakt. Ko bo sklep pravnomočen, bo sodnica Andreja Sedej Grčar razpisala glavno obravnavo.