Kako inženirski poklici čutijo krizo v gradbeništvu

"Od arhitekture ni več mogoče živeti, dela v primerjavi z letom 2008 je 80 odstotkov manj. V panogi je popolna kriza. Kolegi se zaradi tega preusmerjajo v druge poklice," pripoveduje mlajša arhitektka Sonja iz Ljubljane, ki se trudi preživeti na skrahiranem gradbeniškem trgu.

Trg ne deluje Arhitekti so le eden od poklicev, ki jih je udarila kriza v gradbeni panogi. Zaradi nje so si tanjše rezine kruha prisiljeni rezati tudi elektroinženirji, strojniki, gradbeni inženirji in drugi, ki so integralni del gradbeništva.

"Razlika v obsegu naročil je več kot 50-odstotna v primerjavi s časom, ko je bila konjunktura. Primer, ljudje bi prodali neko nepremičnino, vendar tega zaradi nizkih cen ne storijo. Cenitev zato odpade. Občutno manj je naročil za izvedenska mnenja, manj je operativnega dela, nadzorov na gradbiščih. Varčuje se na vseh področjih. Trg ne deluje, na njem se obrača zelo malo denarja," razlaga sodni izvedenec in gradbeni cenilec Drago Čepon.

Več kot pol največjih podjetij je šlo v stečaj 12 od dvajset naših največjih gradbenih podjetij je od leta 2008 do danes končalo v stečaju, še dve v prisilni poravnavi. Neposredna izguba delovnih mest v gradbeništvu se meri v številki 40 tisoč. To je le nekaj podatkov, ki slikajo obraz gospodarske krize, ki že pet let pustoši po Sloveniji.

Kriza pomeni manj naročil, manj naročil pomeni nižje prihodke. Po podatkih gospodarske zbornice so bili ti v arhitekturi in tehničnem projektiranju lani za četrtino nižji kot leta 2008. Pri drugih strokovnih in tehničnih dejavnostih, povezanih z gradbeništvom, so bili denarni prilivi v primerjavi z letom 2008 skromnejši za 12 odstotkov.

Od leta 2008 tretjina manj zaposlenih v obrteh, vezanih na gradbeništvo Nižji prihodki so enačaj za manj delovnih mest.

Čeprav število obrtnih obratov od leta 2008 do danes ni bistveno upadlo, je bilo v dejavnostih, ki so vezane gradbeništvo, konec lanskega leta 30 odstotkov manj zaposlenih kot ob začetku krize. Takšna je ocena obrtne zbornice.

Usodo arhitektov delijo tudi drugi inženirji "60, 70, celo 80 odstotkov manjši obseg projektiranja, to so ocene, ki so relativne in približno držijo. Upad naročil je zelo različen, niha od podjetja do podjetja. Podatki, ki se nanašajo na arhitekte, vsekakor veljajo tudi za inženirje, saj so stroke pri projektiranju in gradnji objektov povezane. Arhitekt ne more zaključiti projekta, ne da bi pri tem sodelovali tudi inženirji drugih strok, ki so vpete v načrtovanje gradenj."

Tako Branko Zadnik iz inženirske zbornice, v kateri so združeni gradbeni, elektro in strojni inženirji, ob njih pa še tehnologi, geodeti in geotehnologi z rudarji.

Arhitekti in gradbeni inženirji na repu verige "Kadar gre gospodarstvo navzdol, začnejo ljudje pri nekaterih stvareh varčevati. Takšen primer so tudi arhitekti in njihova znanja. Ljudje razmišljajo, da jih več ne potrebujejo. Arhitekti so na koncu proizvodne verige, oni so tisti, ki pri varčevanju 'padejo ven', saj so upoštevani kot neke vrste umetnost, tvorci idejnih zamisli, kako bo neka stvar videti."

S temi besedami položaj arhitektov v panogi gradbeništvo opisuje makroekonomist Rasto Ovin.

Njim ob bok Ovin prišteva gradbene inženirje. "Ljudje razmišljajo, ali jim bo neko stvar, na primer načrt za hišo, naredil arhitekt ali gradbenik ali pa preprosto poceni kupijo ali drugače pridobijo načrt objekta in se tako izognejo stroškom. Lahko pa material kupijo drugje in potem le še nadzirajo izvedbo."

Damping, razvrednotenje poklica Da bi v krizi pridobili stranke, se arhitekti, gradbeni inženirji zatekajo tudi v damping. Ta ne predstavlja le neusmiljene konkurence, ki ji mnogi v panogi ne morejo slediti, saj ne omogoča preživetja, škodo povzroča tudi ugledu poklica.

"Kriza prinaša marsikaj, tudi damping in razvrednotenje poklica. Nerazumno nizke cene storitev nam zmanjšujejo ugled," je prepričan izvedenec Čepon.

Njegovim besedam pritrjuje sobesednica arhitektka, ki smo jo omenili na začetku članka. "Če razlagaš, kako hudo je, hitro postaneš naslovnik prošenj, ali bi lahko kakšno stvar naredil po nenormalno nizki ceni ali celo zastonj. Tudi zato se ne želim izpostavljati s polnim imenom," pravi.

Vzporedne krize, ena izmed glavnih je eksistenčna "Kriza ni ena, kriz je več, so vzporedne. Ne samo gradbeništvo, kjer ni investicij, celotna ekonomija je v krizi. Temu sledijo še druge krize, tudi politične in medčloveške," razlaga Zadnik.

Do eksistenčnih kriz projektantov in podjetij, v katerih ti delujejo, je privedel tudi zakonodajni okvir pri javnih razpisih, kjer je edini kriterij za izbiro izvajalca najnižja cena, opozarja Zadnik.

Izhod v sili: zavod ali status samostojnega kulturnika Kako so v praksi videti stiske, o katerih govori inženir?

"Ogromno mojih kolegov arhitektov je na zavodu za zaposlovanje, veliko pa se jih kljub brezposelnosti na zavod sploh ne prijavi. Čeprav so brez dela," pravi arhitektka Sonja.

A nekateri kljub temu najdejo rešitev. "Veliko arhitektov se prijavi za samostojne kulturne delavce, za ta status lahko vložiš prijavo že po nekaj objavah v revijah. To potem pomeni, da ti država krije vse prispevke," razloži.

V zbornici s prstom kažejo na državo Nedavno dogajanje v bančnem sektorju Zadniku sicer zbuja optimizem. Po sanaciji bank bodo krenile tudi investicije, pravi.

"Predvidevam in upam, da bodo prvi čutili izboljšanje tržnega položaja načrtovalci – projektanti. Investitorji, ki imajo denar in razmišljajo zdravo, načrtujejo že danes, tako da stroka v določenem, sicer zmanjšanem obsegu živi naprej. V zbornici že leta opozarjamo, da so investicije motor razvoja celotne družbe. Takšna ugotovitev v ekonomiji ni nobena novost, je pa problem naše države, ki pri implementaciji tega dejstva ni odigrala potrebne vloge."

Podjetja še padajo, ni še razlogov za optimizem Ekonomist Ovin, nasprotno, še ne pričakuje skorajšnjega obrata krivulje.

"Padec pri podjetjih se še dogaja. To je, se bojim, še vedno nekoliko spregledano. Če ne bo kakšnih pametnih infrastrukturnih projektov, kakršen je na primer tretja razvojna os, spremembe stanja še ne pričakujem. Poleg tega je na trgu ogromno tako imenovanih brown-field investicij, projektov, ki se bodo poceni prodajali. Kar zadeva gradbeništvo, zato še ne bi bil optimist."