Hude stiske, nato sprostitev: za nepazljivostjo se skrivajo tragedije

Promet na slovenskih cestah je bil v zadnjih slabih dveh letih poseben. Epidemija covid-19 je prinesla ukrepe proti širitvi epidemije in to je močno zmanjšalo promet na slovenskih cestah. Zdaj se prometni tokovi spet vračajo v stare tire. Prometna varnost se je od pomladi pričakovano poslabšala, za veliko večino pa so spet uradno krivi človeški dejavniki. Odgovorni za prometno varnost zato snujejo preventivne akcije, kako vse udeležence v prometu spet varneje vključiti v celovit prometni prostor.

Lani do konca septembra se je na slovenskih cestah na primer zgodilo 11.828 prometnih nesreč, letos v enakem obdobju 12.177. Lani je bilo prometnih nesreč s smrtjo 66, letos je bilo takih že 96. Do konca septembra je lani na cestah umrlo 73, letos pa 96 ljudi. Medtem ko se skupno število nesreč torej ni bistveno povečalo, je opaziti velik porast prav pri najtežjih nesrečah. To pa je že potreben apel za opozorilo.

Prometna varnost v Sloveniji (januar-september):

vir: AVP, policija

"Brezbrižnost do ranljivih udeležencev, vožnja z mobilnim telefonom, vožnja pod vplivom alkohola, neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti, neupoštevanje voznih razmer in zavestno kršenje predpisov ne morejo obroditi boljše prometne varnosti. Naša zaveza je še več preventive, ki smo jo dodatno okrepili, in še več ozaveščanja, zaveza vsakogar pa naj bo, da s svojim ravnanjem v prometu pripomore k Viziji nič." Foto: Gregor Pavšič "Človeški dejavnik zakrivil 93 odstotkov prometnih nesreč ..."

"Izvajamo izvajamo vse aktivnosti, ki jih imamo v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Aktivnosti izvajamo vse leto. V letošnjem letu se je kljub stalnim opozorilom in akcijam na terenu, ob prizadevanjih policije, vseh organizacij, ki skrbijo za varnost v prometu, krivulja smrtnih prometnih nesreč žal obrnila navzgor. Tako kot smo bili decembra lani optimistični, saj je ves mesec minil brez smrtne prometne nesreče, se od letošnje pomladi spopadamo z več najtežjimi posledicami prometnih nesreč, kar nas zelo žalosti," pravi Jože Hribar, ki v Sloveniji vodi Javno agencijo RS za varnost prometa (AVP).

"Seveda smo pristopili k dodatnim aktivnostim, da bi te negativne kazalnike zajezili. Še vedno so glavni vzroki neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje, vožnja pod vplivom alkohola. Skoraj polovica letošnjih smrtnih žrtev je bila starih 55 let in več, petina pa jih je bila starih od 18 do 34 let. Povečanje števila smrtnih žrtev je v primerjavi s preteklim letom najbolj izrazito pri voznikih enoslednih motornih vozil in pešcih," nadaljuje direktor AVP, ki vodi to javno agencijo za varnost prometa v Sloveniji. Hribar dodaja, da je človek tudi letos še vedno odločilni dejavnik v 93 odstotkih prometnih nesreč."

Lani smo imeli specifično obdobje z močno omejenim javnim življenjem, ko so bile tudi ceste bistveno bolj prazne kot sicer. Je bila ta vrnitev množic na ceste tudi med glavnimi vzroki, da se je prometna varnost poslabšala?

Začasne zaustavitve javnega življenja zaradi epidemije in nato sprostitve ukrepov in vračanje v promet so pomembno vplivali na prometno varnost. Posamezniki so opustili previdnostna ravnanja, ki so jih sicer izvajali, odvadili so se sodelovanja v prometu. Po drugi strani nekateri mednarodni podatki navajajo, da je povečanje števila smrtnih žrtev na cestah tudi odraz vozniških vzorcev, ki so se v obdobju pandemije in po njej bistveno spremenili in se odražajo v bolj tveganem vedenju v prometu. Tudi sami smo pravkar naročili raziskavo javnega mnenja o odnosu do prometne varnosti v Sloveniji in z velikim zanimanjem pričakujemo izsledke. Vse udeležencem pozivamo, naj bodo previdni. Tako lahko vsak največ pripomore k Viziji nič.

Tudi v obdobju epidemije smo izvajali aktivnosti in ozaveščali ljudi, kolikor je bilo to mogoče. Na daljavo smo imeli izobraževanja in predavanja, predvsem za motoriste, seveda pa to ni bil tisti pristni stik z ljudmi, ki so ga bili od prej navajeni, in ne prinaša takšnih rezultatov, kot če z napravami in promotorji prometne varnosti ozaveščamo v živo. Zato smo takoj, ko so bili ukrepi sproščeni, začeli izvajanje vseh tistih dejavnosti, ki so bile mogoče. Vrnili smo se k aktivnostim na terenu.

"Nekateri mednarodni podatki navajajo, da je povečanje števila smrtnih žrtev na cestah tudi odraz vozniških vzorcev, ki so se v obdobju pandemije in po njej bistveno spremenili in se odražajo v bolj tveganem vedenju v prometu ..." Foto: PU Kranj

Imate morda številke, kakšna je gostota prometa danes in med epidemijo?

Med epidemijo je bilo prometa veliko manj. S sproščanjem ukrepov se je zgodila ekspanzija števila vozil in gostote prometa, ljudje so začeli tudi več potovati. V drugem četrtletju je bilo na primer po podatkih Statističnega urada za skoraj 3,2 milijona enodnevnih izletov po Sloveniji. Prej so omejitve pri ljudeh povzročile številne stiske, Gallupovo globalno Poročilo o indeksu čustev 2021 celo beleži najvišjo zabeleženo raven stresa v zadnjih 15 letih, odkar izvajajo tovrstno mednarodno raziskavo. 

Po vračanju v javno življenje so ljudje spregledali številne varnostne ukrepe, postali so manj pozorni v prometu, z manj premisleka so prehitevali, prepogosto so se v promet podali pod vplivom alkohola. Niso se samovarovali kot prej. Dali so si duška, kar pa ima na cestah žal tragične posledice. Od začetka leta do konca maja je zaradi pijanih povzročiteljev umrlo sedem ljudi, nato pa v le treh mesecih, med junijem in avgustom, kar 16 ljudi. O gostoti prometa lahko povem naslednje. Višji so indeksi zabeleženega prometa na avtocestah in hitrih cestah, predvsem v segmentu tovornega prometa.

Februarja smo opravili terensko opazovanje uporabe mobilnega telefona in varnostnega pasu v 11 mestnih občinah. V Ljubljani je bilo takrat v dveh intervalih, jutranjem in popoldanskem skupaj, to je v štirih urah, devet tisoč avtomobilov, avgusta pa smo terensko opazovanje ponovili in našteli že več kot 13 tisoč vozil. S tem so se ustvarile razmere, ki so močno vplivale tudi na število nesreč z najslabšim izidom.

Še posebej veliko tragičnih nesreč je bilo letos med motoristi?

Pri motoristih in pešcih je število najhujših nesreč letos res naraslo. Že pred začetkom sezone, zgodaj spomladi smo motoriste že opozarjali na varno vožnjo, tudi skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani, policijo in Darsom smo opravili nekaj akcij, praktičnih delavnic in še prej spletnih seminarjev. Do sredine septembra pa je bilo žal kar 25 smrti motoristov, 20 med njimi jih je samo povzročilo nesrečo, v kateri so umrli.

Motocikel zahteva tudi dobro kondicijo, pripravljenost in psihofizično stanje. Tega ne smemo pozabiti. Med dejavnike tveganja lahko štejemo tudi pomanjkanje motoristične kondicije zaradi večmesečnega zaprtja javnega življenja v letih 2020 in 2021, na kar opozarjamo v vseh pozivih motoristom. Poleg tega so dolga obdobja lepega vremena botrovala večjemu številu teh udeležencev na cestah. In še to, v zadnjih desetih letih se je število registriranih enoslednih motornih vozil povečalo s skoraj 87 tisoč na več kot 133 tisoč. Poglobili smo raziskovanje dejavnikov smrtnih prometnih nesreč motoristov, da se bomo z aktivnostmi še bolje pripravili na prihodnje leto. Samo ustrezno sodelovanje tako s policijo kot drugimi preventivnimi organizacijami pa prinaša prave rezultate.

Do sredine septembra je bilo žal kar 25 smrti motoristov, 20 med njimi jih je samo povzročilo nesrečo, v kateri so umrli. Foto: PU Kranj

Foto: Gregor Pavšič Kaj pa pešci?

Za pešce so najbolj kritični meseci jeseni in pozimi. Dnevi se krajšajo, slabša je vidljivost, tudi ceste so spolzke in poledenele. Poudarjamo predvsem pomen vidnosti in uporabe odsevnih teles, ki nam lahko v mraku ali pogojih slabše vidljivosti rešijo življenje. V obdobju med letoma 2016 in 2020 je v temnem delu dneva umrlo 44 pešcev in niti eden od njih ni imel na sebi odsevnega telesa ali odsevne površine. V nacionalni preventivni akciji smo na začetku oktobra razdelili več kot 20 tisoč odsevnih trakov in kresničk. Imamo šotor Vidko, kjer prikazujemo pešcem, kakšen pomen ima v prometu odsevna površina ali predmet. S tem interaktivnim šotorom bomo v prihodnjem tednu gostovali na osnovnih šolah po Sloveniji, saj so otroci v prometu najpogosteje pešci. Poudarjamo tudi, naj med hojo ne uporabljajo mobilnega telefona, saj je tudi za pešce pomemben motilec. Seveda pa morajo na varnost pešcev paziti tudi vozniki motornih vozil, koles in e-skirojev. V prometu se premalokrat postavimo v vlogo pešca oziroma v vlogo drugega udeleženca.

Kako ocenjujete letošnje spremembe zakona o pravilih cestnega prometa?

Pozdravljamo vsak ukrep, ki pripomore k večji varnosti k prometu. Nekatere določbe so bile že dolgo v pripravi, predlagali smo jih tudi sami, na primer glede mobilnega telefona in ureditve mikromobilnosti, in smo jih z veseljem sprejeli. Za zdaj je minilo še premalo časa, da bi naredili resno analizo teh sprememb. Treba bo počakati še nekaj časa. Agencija to področje resno spremlja in če se bo pojavila potreba po spremembi določb, bomo predlagali spremembe. Pri e-skirojih zdaj imamo določila o hitrosti, uporabi čelad, kje se njihovi uporabniki sploh lahko peljejo in podobno. Zadovoljni smo tudi s spremembami na področju nedovoljene uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Telefon sicer ne šteje kot primarni vzrok za prometno nesrečo, vendar pa močno povečuje tveganje za njen nastanek. Če se voznik pet sekund med vožnjo, pri hitrosti 60 kilometrov na uro, ukvarja s telefonom, v resnici "na slepo" prevozi več kot 80 metrov.

Ravno zato je najbrž telefon lahko kriv, da nekdo "iz neznanega vzroka" zapelje na drugo stran ceste?

Med vožnjo se ob uporabi mobilnega telefona tveganje za nastanek prometne nesreče izjemno poveča. Mesec dni po uveljavitvi novele je bilo zabeleženih 1.610 kršitev, povezanih z neupravičeno uporabo mobilnega telefona v prometu. V enakem obdobju lani pa skoraj tri tisoč. Pripravljamo tudi izsledke primerjave terenskega opazovanja uporabe mobilnih telefonov, ki sem jo omenil prej, in prvi izsledki kažejo, da je bilo kljub večjemu obsegu prometa nekaj manj zaznane uporabe med vožnjo.

Izziv za prometno varnost je tudi vključitev udeležencev z električnimi skiroji. Foto: Getty Images

Pri spremembah zakona o pravilih cestnega prometa ni bilo mogoče spregledati nižjih glob za prehitro vožnjo. Kakšno je vaše mnenje o tem, saj je bila problematika prehitre vožnje več let ena od glavnih preventivnih tem vaše agencije?

Agencija za varnost prometa stalno poudarja, da so omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje ključnega pomena za varno udeležbo v cestnem prometu in so namenjene lastni varnosti vsakega udeleženca v prometu. Zmerno in odgovorno naj vozniki motornih vozil vozijo zato, ker so le tako najbolj odgovorni do sebe in drugih udeležencev v prometu, in z zavedanjem, da se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da jih ne doletijo globe. Čeprav je, kot sem že omenil, čas od uveljavitve novele še prekratek za resne analize, pa podatki kažejo, da se je zaradi neprilagojene hitrosti od 11. avgusta do 30. septembra letos zgodilo 438 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani 480, zaradi teh prometnih nesreč pa je letos umrlo pet oseb, kar je skoraj pol manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo devet umrlih. Agencija bo izvajanje ukrepov in akcij za opozarjanje na vožnjo s prilagojeno hitrostjo seveda nadaljevala.

Odprto vprašanje je tudi sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah. Se tu na področju prekrškovne zakonodaje kaj premika, bi tak ukrep lahko videli že kmalu?

To je še eden od ukrepov, ki ga podpiramo in ga je agencija podprla že v času, ko se je kot pilotni projekt izvajal na trojanskem odseku avtoceste. Na podlagi podpisanega izvedbenega dogovora o medsebojnem sodelovanju med Darsom in policijo je med ključni poudarki tudi vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na določenih odsekih avtocest in hitrih cest. Vsekakor si želimo, da bi se to zgodilo čim prej.