Slovenski podkasti: Koliko ljudi zvesto posluša Pižamo in Boštjana Nachbarja?

Ko se vozite z avtomobilom, pospravljate, kosite travo …

Podkasti seveda izhajajo iz ZDA in v neposrednem prevodu besede pomenijo združitev Applovega iPoda in besede "broadcast". Njihova širitev in uveljavitev je posledica razvoja interneta, hitrih povezav, pametnih telefonov in preostalih tehnologij, ki omogočajo poslušanje podkastov na dobesedno vsakem koraku. Podkast sicer ni poseben izum, saj gre le za evolucijo klasičnega radijskega programa.

Bistvo je v poslušanju na zahtevo (on demand), torej kjerkoli in kadarkoli, v precej daljšem formatu oddaj ter v sproščenem in nekonservativnem tonu. Njihovi avtorji od poslušalcev prav gotovo ne pričakujejo, da bodo med poslušanjem eno uro sedeli za svojim računalnikom. Podkaste lahko poslušamo med vožnjo z avtomobilom (moderni infozabavni vmesniki, kot je Applov CarPlay, so prilagojeni podkastom, novejši avtomobili omogočajo povezavo tudi prek bluetootha), med hojo, pospravljanjem stanovanje, sesanjem ali košenjem trave. Torej med vsakdanjimi in najpogosteje dolgočasnimi opravili, ki jih podkasti popestrijo in omogočijo, da "čas hitreje mine".  

Kljub profesionalni košarkarski karieri se s podkasti resno ukvarja tudi Boštjan Nachbar.

Za mikrofonom zanesenjaki in tudi znani Slovenci

Podkasti se zdaj pričakovano uveljavljajo tudi v Sloveniji. Pri njihovi popularizaciji pomaga, da so za mikrofon zelo resno poprijeli tudi znani Slovenci. Pisatelj in stand-up komik Boštjan Gorenc - Pižama ter nekdanji slovenski košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar sta začetnikom podkastov v Sloveniji dala še več odmevnosti in zagona.

Pionirski podkast so Bitni pogovori (Nejc Žorga Dulmin, Alan Rener in Mark Bizilj imajo za seboj že 129 oddaj), najbolj uveljavljeni sta mreži podkastov Apparatus (Anže Tomić, Pižama, Jure Godler …) in Metina lista (novinarka Nataša Briški z ekipo), omeniti velja še mrežo Marsowci in tudi vse številčnejše podkaste klasičnih uveljavljenih medijev. Platforma omogoča specializacijo vsebin in rojstvo nišnih programov, zato podkasti sprejmejo vse od javnosti neznanih zanesenjakov do znanih Slovencev in nacionalke (podkast Številke Slavka Jeriča). Seznam slovenskih podkastov je seveda že tako dolg, da je na enem mestu nemogoče omeniti vse, ki jih že ustvarjajo.

Anže Tomić spada med pionirje podkastov v Sloveniji. Ustanovil je mrežo podkastov Apparatus. (foto: Jana Šnuderl)

Svoboda formata in pristnost podkasta: Gost se eno uro ne more pretvarjati, da je nekdo drug

"S podkasti sem nerazdružljivo povezan že okrog sedem let. Ves čas jih poslušam. Preprosto so mi nori, ker prek njih izveš toliko novih stvari. Z dela na radiu sem poznal osnove upravljanja mikrofona, pa tudi internet sem kar dobro obvladal in tako začel. Vse je bilo spontano in prav gotovo nisem načrtoval ustanovitve mreže podkastov. Želel sem posneti en intervju na mesec, zdaj pa praktično vsak teden posnamemo dva podkasta," pravi Anže Tomić, ustanovitelj Apparatusa, ki v svoji mreži združuje šest različnih podkastov.

"Podkasti so za zdaj še zelo svobodni, polni novega zagona in preprosto so navdušujoči. Ta format ima nekaj pristnosti. Tam ni pogovorne slovenščine, niti se nihče eno uro ne more skrivati in igrati nekoga drugega. Morda je to mogoče v intervjujih na klasičnih radijskih postajah ali televizijah, kjer je vsebina bistveno krajša. Tam lahko deluješ zelo kul ali uraden, v eni uri podkasta pa je to bistveno težje," poudarja Tomić.

Podkaste je mogoče poslušati povsod. Tako prek mobilnih telefonov kot tudi v avtomobilih. Vmesniki, kot je Applov Car Play, ponujajo preprosto preslikavo aplikacij z mobilne naprave na avtomobilsko sredinsko konzolo. Del operacijskega sistema je tudi že namenska aplikacija za podkaste, zaradi katere jih marsikdo odkrije na novo. (foto: Gregor Pavšič)

Prvi podkast lahko posname vsakdo, a dolgoročni uspeh je v rokah avtorjev

Podkast lahko danes posname praktično vsak. Povsem soliden mikrofon stane okrog sto evrov, na spletu že obstajajo specializirani servisi za objavljanje podkastov. Ti lahko za okrog deset evrov na mesec avtorju prikrajšajo marsikatero skrb pri potrebni postprodukciji. Nepogrešljiv element pri snemanju je tudi program Skype, saj podkasti tudi povezujejo ljudi in rušijo meje. V eni oddaji oziroma pogovoru zlahka sodelujeta osebi, ki sicer živita več tisoč kilometrov narazen.

Čeprav lahko podkast posname vsakdo, poslušalcev vsi ne prepričajo. Tudi videoposnetke lahko danes že vsak snema z digitalnim fotoaparatom in jih objavlja na primer na YouTubu, a objava še ne zagotavlja nekaj tisoč ogledov. Podobno je s podkasti. Dokaj preprosto je posneti prvega, toda za pravi uspeh je treba vztrajati in vsebino tudi pravilno obdelati. Video je treba pred objavo nekoliko zmontirati, popraviti zvok in sliko, ga malo olepšati z grafikami in podobno, enako pa je tudi pri podkastih.

Boštjan Nachbar o podkastu: Ljudem je všeč, da ne govorimo le o košarki …

Zakaj ste se kot vrhunski košarkar, takrat ste bili še član Barcelone, odločili za začetek snemanja lastnega podkasta Podrobnosti?
Odločil sem se zato, ker sem bil sam velik ljubitelj podkastov, njihovih sproščenih in zanimivih pogovorov, iz katerih se da izvedeti in naučiti veliko novega. Zdelo se mi je, da je v Sloveniji ta scena precej nerazvita, in rekel sem si, da bom poskusil. Po naključju sem spoznal Anžeta Tomića, se povezal z njim in stvar je stekla.

Predvidevam, da po celodnevnem ritmu vrhunskega športnika in s tem povezanimi treningi ni preprosto najti še energije za večerno snemanje podkasta. So ti za vas tudi sprostitev in pobeg od košarke?
Podkasti so zame velika sprostitev, saj na ta način res pozabim na košarko in se pogovarjam z ljudmi, ki me zanimajo. Lahko rečem, da podkast delam tudi zase, saj se s pogovorom z ljudmi z različnih področij veliko naučim in tako potešim svojo radovednost. Če imam možnost to deliti z ljudmi, toliko bolje.

Je bilo lažje začeti snemati podkaste in si pridobiti poslušalce, ker ste znano športno ime?
Mogoče je bilo lažje v smislu, da mi je na začetku prisluhnilo več ljudi. Večina je pričakovala košarkarske pogovore, ki pa jih imamo v podkastu bolj redko. Najbolj me je veselilo to, da je veliko ljudi priznalo, da so pričakovali pogovor samo o košarki, ampak jim je še bolj všeč, da se pogovarjamo o vesolju, znanosti, zgodovini in aktualnih temah. Zaradi tega podkast poslušajo še danes in širijo besedo o njem.

Je kdaj kateri izmed povabljenih gostov že odklonil sodelovanje?
Ni, ker ponavadi iščemo goste, za katere se nam zdi, da razumejo smisel podkasta. Se pa pogosto dogaja, da se nam zaradi mojega in njihovega urnika ne uspe dogovoriti za snemanje. Težava je sploh z ljudmi iz drugih časovnih pasov, na primer iz ZDA. Z gosti, ki so od tam, usklajevanje termina traja tudi več mesecev.

Postati s podkastom del večje mreže ali ubrati samostojno pot?

"Obdelava traja vsaj še enkrat toliko, kot je dolg posnetek. Uro dolgemu podkastu je treba prišteti še približno dve uri dodatnega dela," poudarja Tomić, ki pomen mrež podkastov primerja z glasbenimi založbami. Mreža novemu podkastu ponudi nekaj začetnega občinstva in osnovno referenco.

"Mislijo si, če ga je mreža sprejela medse, že ne more biti slabo. Nihče ne zagotavlja, da bodo ti ljudje podkast poslušali še naprej. Od prve oddaje je vse v rokah avtorjev. Američani so že zdavnaj ugotovili, da obstaja neposredna povezava med kakovostjo posnetka in poslušanostjo."

Koliko Slovencev že posluša podkaste?

Tomić se nam je le nasmehnil, ko smo mu postavili neposredno vprašanje, kakšen doseg imajo slovenski podkasti. Koliko Slovencev torej zvesto posluša podkaste Pižame (Glave) ali Nachbarja (Podrobnosti)?

"Kakšna večja lokalna televizija oz. kakšen mesečnik ali tednik bi bil z dosegom celotne naše mreže izredno zadovoljen. Tudi ko smo lani Podrobnosti snemali v živo, se je zbralo 400 ljudi, a je bil to majhen odstotek vsega spletnega občinstva. Tja niso prišli zaradi košarkarja Nachbarja. Dejansko ga je le eden prosil za podpis, drugi so prišli zaradi podkastov," poudarja Tomić.

Podkaste je na mobilnih napravah danes preprosto poiskati

Pri popularizaciji podkastov pomagajo tudi namenske aplikacije za njihovo predvajanje. Operacijski sistem iOS jih ima nameščene že serijsko, baza oddaj z iTunesa pa se nato deli tudi v podobne aplikacije preostalih mobilnih operacijskih sistemov. Do posameznih podkastov je tako relativno preprosto priti že z nekaj kliki. Nepogrešljiva so tudi socialna omrežja, kjer še posebej pomembno vlogo tudi v Sloveniji igra Twitter.

Boštjan Gorenc - Pižama: Občinstvo podkastov ni največje v državi, a je zelo zvesto

"Mislim, da imamo še precej prostora za diverzifikacijo, pa tudi za širjenje polja občinstva, ki trenutno sicer ni največje v državi, je pa zvesto in po odkritju določenega podkasta večinoma posluša tudi pretekle vsebine, ki so še vedno aktualne," meni Boštjan Gorenc - Pižama, ki je v svet podkastov prav tako vstopil nenačrtovano, od takrat pa so ga omrežili.  

"Časovna neomejenost je lahko tudi past, saj se moraš vseeno truditi, da si vso oddajo zanimiv in da energija ne pada, kar je po svoje lažje doseči v kakšni bolj ustaljeni, krajši radijski formi. Po drugi strani pa ravno pokrivanje vsebin, ki jih drugi mediji ne pokrivajo v takšnem obsegu ali na takšen način, zagotovi priliv in stanovitnost podkasterskega občestva."