Petek, 5. 8. 2022, 22.43
1 leto, 3 mesece
Iz Izole do Mangartskega sedla z električnim avtomobilom
So bile spremembe nujne? Tako je na najvišji slovenski cesti. #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
17
Konec vožnje iz Izole do Mangartskega sedela, seveda brez vmesnega polnjenja baterije v električnem renault meganu.
Z električnim renault meganom sem vozil od slovenskega morja do najvišje ceste v Sloveniji. Tik pod Mangartskim sedlom je imela baterija še 30 odstotkov energije, kar je avtomobil z novim vmesnikom pravilno napovedal že tri ure prej v Izoli. Cesta proti Mangartskem sedlu pa ta čas ostaja ena najbolj osupljivih cest v Sloveniji, kjer pa je zdaj promet omejen na 90 vozil.
Po koncu 196 kilometrov dolge poti je imel na slabih dva tisoč metrih nadmorske višine megane še 30 odstotkov električne energije.
Leta 2018 sem se z nissan leafom, takrat enim najbolj uporabnih električnih avtomobilov, brez vmesnega polnjenja prvič peljal od slovenskega morja, torej z nadmorske višine nič metrov, do najvišje slovenske ceste na Mangartskem sedlu. Leaf je zmogel skoraj dvesto kilometrov dolgo pot in slabih dva tisoč metrov nadmorske višine, a na vrhu je bilo v bateriji le še za okrog deset odstotkov energije. Ob vrnitvi sta bila nujna spust do Bovca in polnjenje.
Štiri leta pozneje. Podobna pot z novim renault meganom e-tech eletric. Ta ima 50 odstotkov večjo baterijo kot takratni leaf. Na Mangartskem sedlu je bilo v njej še 30 odstotkov energije oziroma dobrih sto kilometrov dosega, kar je bilo toliko, kot je avtomobil povsem pravilno napovedal že ob odhodu iz Izole. Namesto nujnega polnilnega postanka v Bovcu sem lahko vožnjo brez težav nadaljeval do Kranjske Gore.
Analiza vožnje med Izolo, Mangartskim sedlom in Kranjsko Goro:
|
|
nadmorska višina |
razdalja |
% baterije |
povpr. poraba |
ocenjeni doseg |
|---|---|---|---|---|---|
|
Izola |
0 |
|
100 % |
|
439 km |
|
Nova Gorica |
93 |
99 km |
71 % |
17,9 kWh |
293 km |
|
Tolmin |
201 |
136 km |
61% |
16,9 kWh |
255 km |
|
Bovec |
454 |
172 km |
50 % |
17,1 kWh |
192 km |
|
Mangartsko sedlo |
1900 |
196 km |
30 % |
20,9 kWh |
74 km |
|
Kranjska Gora |
806 |
239 km |
26 % |
17,5 kWh |
104 km |
V Logu pod Mangartom se za električni avtomobil začne vzpon "ekstra" kategorije proti Mangartskemu sedlu.
Cesta proti Mangartskem sedlu spada med najlepše v Sloveniji.
Tik prek koncem gorski vzpon "ekstra" kategorije
Vožnja s slovenske obale do Mangartskega sedla (oziroma kilometer nižje, ker je zadnji del ceste zaprt) je za električni avtomobil zahtevna. Najprej se je treba dvigniti prek Kraškega roba, že do Nove Gorice je skoraj sto kilometrov po avtocesti in tudi nato se cesta počasi dviga vse do Bovca.
Najzahtevnejši je zadnji vzpon iz Loga pod Mangartom, kjer znaša naklon ceste tudi do 14 odstotkov, do zapore ceste pa je iz vasi več kot 14 kilometrov.
Višina ekološke takse, ki jo pobira Mangart Razvojna zadruga, znaša deeset evrov. Med 1. julijem in 31. avgustom je do vrha organiziran tudi avtobusni prevoz.
Število vozil na cesti proti Mangartskemu sedlu je zdaj omejeno.
Avtomobil je že v Izoli pravilno napovedal stanje baterije 200 kilometrov pozneje in skoraj 2.000 metrov višje
Pred šestimi leti sem se z leafom kar najbolj izogibal avtocestam, tokrat pa sem lahko izbral najhitrejšo pot in iz Izole do Nove Gorice peljal po avtocesti. Drugi velik napredek je informacijska podpora vozniku, ki jo ponuja Googlov infozabavni sistem v novem renaultu. Take smo do zdaj poznali predvsem v teslah (imajo jih tudi pri Volvovi znamki Polestar, kmalu prihajajo tudi v BMW), njegovo bistvo pa je tudi v odlični integraciji avtomobila z navigacijskim sistemom.
Vmesnik zna zelo dobro iskati električne polnilnice, obenem pa glede na nastavljeni cilj zelo dobro predvidi preostali del elektrike v bateriji na koncu poti. V Izoli je megane za cilj na Mangartskem sedlu napovedal še 26 odstotkov električne energije in glede na končno vrednost (in izpuščena skoraj dva zadnja kilometra klanca) je bila ta ocena zelo natančna. Avtomobil torej zelo dobro predvidi tudi geografske značilnosti ceste, po kateri potujemo.
Dovolj energije tudi za nadaljevanje poti do Kranjske Gore
V prvih slabih stotih kilometrih do Nove Gorice sem porabil 29 odstotkov energije v bateriji, torej slabo polovico energije za celotno pot. Razlika med avtocesto in podeželsko cesto z vidika porabe ni bila drastična, ker se je podeželska cesta vzpenjala. Povprečna poraba do Bovca je upadla le za 0,8 kilovatne ure na sto kilometrov. V Bovcu je bila napolnjenost baterije še 50-odstotna, in to po 192 kilometrih vožnje.
Dejansko je najpomembneje, da kljub relativno dolgi vožnji in prav gotovo zelo strmemu vzponu na Mangartsko sedlo taka vožnja ni vplivala na nadaljnjo pot. Spust nazaj do novega mostu pod Predelom (odcep za Mangartsko sedlo) je baterijo napolnil z novimi tremi odstotki električne energije, kar znaša približno 1,8 kilovatne ure brezplačne elektrike na račun izkoristka fizike. Do Kranjske Gore je bilo od tam še 32 kilometrov in v središču mesta sem parkiral avtomobil s 26 odstotki napolnjenosti baterije in 104 kilometri obljubljenega dosega.
Ker ima megane 22-kilovatni polnilec AC, je doseg avtomobila že po uri polnjenja med potepom po mestu spet močno presegal 200 kilometrov.
17