Moj prvi dirkalni avto: spomini na mladostniški zagon in željo po adrenalinu

Darko Peljhan leta 1990 kot sovoznik Mirana Kacina v autobianchiju Foto: Osebni arhiv

Reli Vipavska dolina: Rok Turk v zid, Darko Peljhan do nove zmage

"Ah, to so bili res neverjetno amaterski začetki. Bili smo polni zagona, želje in navdušenja. Prvi avto je moj takratni voznik Miran Kacin dobil že pripravljen, tako da smo ga potem tisto leto le še vzdrževali in kar dobro dirkali," se je v Ajdovščini svojega prvega dirkalnega avtomobila iz leta 1990 spominjal zmagovalec Darko Peljhan.

V autobianchiju pred 27 leti začel kot sovoznik

Pred 27 leti je v slovenski avtomobilski šport vstopil kot sovoznik svojega prijatelja Kacina, s katerim sta bila v takratnem jugoslovanskem državnem prvenstvu tretja v svojem razredu. Leto pozneje sta Idrijčana že pripravila dirkalni volkswagen golf G60 rallye in zamenjala vlogi v avtomobilu.

Peljhan je od takrat dosegel več kot 30 zmag v slovenskem državnem prvenstvu in šestkrat postal tudi državni prvak. Sedmi naslov, za katerega je včeraj v Ajdovščini postavil odlične temelje, ne bi bil presenetljiv. Doma ima že nekaj časa autobianchija, v katerega želi vgraditi varnostno kletko in narediti pravi starodobnik oziroma repliko prvega dirkalnega avtomobila idrijske posadke.

Video: Kako se današnji dirkači spomnijo svojega prvega tekmovalnega avtomobila

Prva dirkaška izbira je bil pogosto kar družinski fičko

Podobno kot Peljhan so številni uspešni dirkači začeli v avtomobilih nižjih razredov. Večkratna državna prvaka Andrej Jereb in Aleks Humar sta prve kilometre odpeljala v skromni zastavi yugu, najuspešnejši avtomobilski športniki pred tridesetimi leti in več so začeli dirkati kar s svojim družinskim avtomobilom. To je bil največkrat priljubljeni fičko, ki so mu nadeli le takrat najnujnejšo opremo in štartno številko.

"Imeli smo družinskega austina iz tovarne v Novem mestu, za katerega sem bil odgovoren sam. Oče namreč ni imel vozniškega izpita. Mami ga je po nekaj neuspelih poskusih sicer uspelo opraviti, a ji na cesti nismo kaj prida zaupali, zato sem avto vozil jaz. Leta 1972 sem vanj vgradil varnostno kletko in na dolenjski osmici odpeljal prvi reli," se spominja naš sodelavec Aleš Črnivec.

Andrej Vidic med vožnjo fička na današnjem Kongresnem trgu v Ljubljani Foto: Osebni arhiv

V Italijo "po porscheja" s sendvičem in litrom kokakole

Na podoben način so svojo kariero v času nekdanje Jugoslavije začeli številni uspešni vozniki, tudi Franci Jerančič in Andrej Vidic. To so bili pogosto družinski avtomobili na posojilo, s katerimi so se med tednom vozili v službo in prevažali otroke v vrtec ali šolo.

"Z mojim takratnim sovoznikom sva se po avto odpravila v Italijo. Kupila sva si sendvič z mortadelo in liter kokakole, ves preostali denar pa 'natočila' v posodo za gorivo. Šla sva po porscheja, a zanj nisva imela dovolj denarja. Dobila sva opel kadett skupine 2, se dogovorila za plačilo na obroke in dobila zelo dober avto za začetek. Že prvo leto bi bil skoraj državni prvak," se spominja ajdovska legenda relija Silvan Lulik. Že pred služenjem vojaškega roka je odpeljal dva relija z zastavo 101.

Andrej Mrak s svojim fičkom včeraj na hitrostni preizkušnji proti Predmeji Foto: Gregor Pavšič

Po 30 letih sedi v repliki svojega mladostniškega fička

Na reliju v Ajdovščini se je lahko svojega prvega avtomobila najbolj neposredno spominjal Andrej Mrak. Vozil je starodobnega fička, ki je praktično enak kot njegov prvi avtomobil iz leta 1987. Pred 30 leti je namreč tudi z vidika zunanjih barv vozil praktično enak avtomobil.

"Uh, če bi se danes upal peljati tako pogumno kot pri 25 letih, bi bilo to res enkratno. Spomini so lepi, z vsakim kilometrom se vračajo. Zame je to avto z dušo, nikakor to ni le 'en fičo'," pravi Idrijčan, ki je s skromnim avtomobilom sicer prikovan na zadnje mesto in zmagovanje danes prepušča svojemu sinu Janu Mraku (zmagovalcu divizije I).

"Oče je delal v rudniku v Velenju in kupil novega fička. Sam sem si kupil katrco, ki je bila takrat že kar luksuz. Toda ko sem začel obiskovati relije, me je očetov fičko vse bolj zanimal. Ponudil sem mu menjavo, da on vzame mojo katrco, jaz pa njegovega fička. Strinjal se je in tako sem dobil svoj prvi dirkalni avtomobil. Nekoliko smo ga le zavarili, otrdili podvozje in vgradili za današnje razmere preprosto varnostno kletko. Tudi dirkaški sedež smo naredili kar doma," se spominja Mrak.

Video: Vrhunci kariere Silvana Lulika

Rok Turk po koncu svoje prve sezone leta 2001, ko mu je uspelo zmagati na gorski dirki v Grgarju. Foto: Gregor Pavšič Danes v vrhunskem peugeotu 208 R5 za 250 tisoč evrov, pred 16 leti pa …

Rok Turk je kot danes eden najhitrejših voznikov relija v Sloveniji – lanski podprvak je v Ajdovščini z novim peugeotom 208 R5 odstopil zaradi nesreče – na dirko s kombinezonom in čelado prvič prišel leta 2001. Vozil je skromni peugeot 106, ki sta ga z očetom pripravljala takratnemu vozniku relija iz Idrije Sašu Sedeju, Turk pa ga je v zameno lahko vozil na gorskohitrostnih dirkah.

"Bil je odličen za učenje linije in osnov dirkanja," se spominja Turk, ki 16 let pozneje sedi v bistveno zmogljivejšem in tehnično naprednejšem peugeotu.

Na prvi hitrostni preizkušnji je gledal bolj nazaj kot naprej

Svojega renaulta 5 GT turbo se še danes zagotovo dobro spomni Domen Agnič. To je bil nekdanji zmagovalni avtomobil Braneta Kuzmiča, s katerim je Agnič vztrajno vlekel ročno zavoro in bil leta 1993 med najbolj atraktivnimi vozniki na slovenskih relijih. Boštjan Logar, državni prvak leta 2006, se bolj živo spomni prve dirke kot prvega avtomobila.

"Že na štartu sem bolj gledal nazaj kot naprej. Bil sem prepričan, da me bodo na hitrostni preizkušnji ujeli. Toda strah je bil seveda odveč, kajti že na prvem reliju bi skoraj zmagal," pravi Logar o svojem prvem reliju leta 1999 v Velenju.