Ponedeljek, 20. 8. 2018, 5.50
5 let, 8 mesecev
Za volanom električne študentske formule
Ko pomisliš, da je vse to plod znanja iz Slovenije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,23
2
Tisoč delovnih ur, kopica neprespanih noči in predvsem veliko ekipnega delovnega duha je bilo nepogrešljivih v nastajanju študentske električne formule, ki jo skoraj v celoti sestavlja slovensko znanje avtomobilske industrije prihodnosti. In ta prototip mladih fantov se kljub še nedokončanemu razvoju tam na stezi že zdaj pelje vrhunsko.
Zelo preprosta plošča z gumbi in merilniki, ki jih tam skoraj ni. Zaradi električnega pogona je tudi upravljanje z vozilom zelo enostavno.
Ko sem se skobacal v kokpit čisto prave slovenske formule, je bil pogled na volan in zasilno ploščo z merilniki izjemno minimalističen. Le dve stikali za vklop vsega pogonskega električnega sistema sta bili na desni strani in na levi le tisti nepogrešljiv rdeč gumb za primere, ko gre kaj resnično narobe. Tam pri nogah ni bilo nobene sklopke, bili sta le stopalki za zavoro in plin. Ko se je pogon vklopil, je sledil glasen pisk in po njem je bil dirkalnik nared za preizkus na karting stezi v Vrtojbi.
Uf, pelje se res odlično, mirno, zvezno pospešuje …
Tišino zaradi odsotnosti klasičnega rjovečega bencinskega motorja so zamenjali nekaj tistih umetnih zvokov vsega pogona, piš vetra in osredotočenost na prve ovinke. Tam med njimi bi skoraj pozabili, da ta motor skoraj nič ne ropota. Čeprav je formula z vzdevkom Eldrax šele na začetku razvojne poti, se je skozi ovinke peljala odlično. Predvsem zelo mirno, predvidljivo in tudi pri zaviranjih nič nervozno.
Zvezno pospeševanje dveh elektromotorjev – po pravilih lahko pogon iz baterije dobi moč največ 70 kilovatov – trenutno pomeni pospešek do 100 kilometrov na uro v dobrih štirih sekundah. Ko sem po nekaj krogih pripeljal nazaj s steze in študentom povedal, da se pelje odlično in da ponuja med ovinki veliko užitkov, so sicer zadovoljni hiteli pojasnjevati; še veliko manjka, vsa formula je pretežka, trenutno tudi še nimajo vektorskega razporejanja navora (torque vectoring) na zadnjih kolesih, tudi volan je resnično trd in podobno.
Video – študentska električna formula na stezi
Podjetja iščejo kader v takih projektih, kjer se morajo člani moštev že dobro znajti v kolektivu, imajo veliko znanja, a se znajo tudi prilagajati težavam v praksi in sistematično iskati rešitve. Temu prilagojena so tudi pravila tekmovanj študentskih ekip, kjer skoraj polovico ocene pomenita inženirski koncept vozila z vso pripadajočo dokumentacijo in uspešnost tehničnega pregleda.
Delo z računalnikom je nepogrešljivo. Matej Lovrič, vodja električnega dela te formule, sicer pa študent 1. letnika magisterija na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Nič borbe z volanom, sklopko in menjalnikom
No, jaz bi jim vseeno dejal: kapo dol za ves trud in tudi za odličnost končnega projekta. Sicer je res, da je izza volana lanske formule z bencinskim motorjem lepo slišati ves trušč in da se je treba med ovinki precej bolj boriti (tepsti) z volanom, a pri električni je vsa zbranost zelo hitro usmerjena le v pravo linijo in iskanje idealnih točk zaviranja in pospeševanja. Vse je tako preprosto kot v nekakšnem vozilu "plug'n'play".
"Znoj, kri in solze" v tisoč delovnih urah in neprespanih nočeh
"Naše delo bi lahko opisal kot znoj, kri in solze. Nekajkrat smo spali kar v študentskem kampusu. Gnal nas je moštveni duh, drug drugega rinemo naprej," je v Vrtojbi povedal eden izmed vodilnih članov ekipe študentov iz Ljubljane, ki so letos prvič predstavili svoj prototip formule z električnim pogonom. Vanj so vložili vsaj okrog tisoč delovnih ur in veliko neprespanih noči. Čisto pravi mali dirkalnik je obenem kot ogledalo slovenskega razvojnega gospodarstva, ki išče svojo prihodnost v električni mobilnosti, v njej se že danes uveljavljajo kot pomembni dobavitelji.
"Za vpeljavo vektorskega razporejanja navora je treba zelo dobro poznati vozilo, predvsem njegovo dinamiko, radije zavijanja, bočne pospeške in podobno. Na podlagi tega izdelamo program, ki vse to upošteva in spreminja količino navora na vsaki strani. Eden od največjih izzivov je tudi baterija, ki smo jo sestavili sami. Želimo narediti lažjo s karbonskim ohišjem, izboljšati hlajenje. Zmogljivost bi bila lahko za naše potrebe manjša, šteje pa vsak kilogram," je povedal Matej Lovrič, vodja električnega dela te formule, sicer pa študent 1. letnika magisterija na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Del ekipe študentov strojne in elektrotehnične fakultete v Ljubljani, ki je izdelala novo projektno formulo.
Voznik sedi dobesedno na baterijah. Baterijski sklop sestavlja šest paketov baterij, vseh celic je 900. uporabljajo Sonyjeve litij ionske baterije 18650.Kapaciteta baterije znaša 8,4 kilovatne ure.
Študentska formula ima tudi čisto pravo dirkaško podvozje.
Skoraj vsi sestavni deli so iz Slovenije
Zares je navdušujoče med brezhibno vožnjo skozi ovinke pomisliti, da je skoraj vse plod slovenskega znanja. Študenti so morali kupiti le zavorne čeljusti, osnovne celice za baterijski sklop in gume.
Samostojno ali s pomočjo partnerskih slovenskih podjetij so na primer izdelali ves monokok, obese in polosi iz titana, vso aerodinamiko iz ogljikovih vlaken, sestavili so baterijo, poskrbeli za dva elektromotorja, samostojno so iz karbona izdelali tudi platišča. Nemški Mahle, ki je lastnik tudi nekdanje šempetrske družbe Letrika (njihove motorje je uporabljal renault twizy), je zagotovil potrebna interterja in podobno.
Čeprav govorimo o formuli in tudi mlade fante mikajo dirke – vodja ekipe v odhajanju Tim Novak je tudi zelo uspešen voznik relija – je to predvsem zelo kompleksen inženirski projekt. Tovrstna tekmovanja so ustanovili zaradi praktičnega izobraževanja mladih inženirjev, torej kadra za vse bolj razvito avtomobilsko industrijo.
Podjetja iščejo kader v takih projektih, kjer se morajo člani moštev že dobro znajti v kolektivu, imajo veliko znanja, a se znajo tudi prilagajati težavam v praksi in sistematično iskati rešitve. Temu prilagojena so tudi pravila tekmovanj študentskih ekip, kjer skoraj polovico ocene pomenita inženirski koncept vozila z vso pripadajočo dokumentacijo in uspešnost tehničnega pregleda.
Nekateri potrebujejo več let, da opravijo tehnični pregled in se prvič udeležijo dinamičnega leta, Slovencem je to uspelo že letos. In če gre vse po sreči in ni večjih zapletov, traja tehnični pregled za eno formulo kar okrog pet ur.
Želja za prihodnost je zmanjšati maso, izpolniti pogon in z dvema dodatnima elektromotorjema zagotoviti tudi štirikolesni pogon. Velik potencial se skriva tudi v rekuperaciji električne energije ob zaviranju.
Del platišča iz karbona, ki so ga študenti prav tako izdelali sami.
Stranska hladilnika obeh inverterjev. Zelo pomembno je tudi učinkovito hlajenje baterijskega sklopa.
Za pogon skrbita dva Emraxova elektromotorja 188.Motor se ponaša z odličnim razmerjem med maso in močjo. Vsak od obeh motorjev poganja svoje zadnje kolo.
2