Sobota, 24. 10. 2020, 0.07
4 leta, 1 mesec
Ford focus ST in trasa relija 1. Saturnus 1978
Kultna slovenska cesta: pred 42 leti se je tu zgodilo nekaj posebnega
Moderni športni avtomobil in cesta, ki spominja na dogodke pred 42 leti. Zgodili so se ponoči in sprožili enega najbolje obiskanih športnih dogodkov v Sloveniji. Traso že umrlega spektakla smo obiskali s športnim ford focusom ST in tudi tega avtomobila, zahvaljujoč izpustu CO2, v Sloveniji trenutno ni mogoče naročiti.
Štart preizkušnje čez Krim je bil na koncu Iške vasi. Zgornja fotografija je nastala na vrhu Rakitne nad Ljubljano. Tik ob odcepu na makadamsko cesto, ki vodi proti Krimu. Pred dobrimi 42 leti, natančno v noči s 14. na 15. oktober leta 1978, je bil tam cilj ene od hitrostnih preizkušenj prvega relija Saturnus. To je bila takrat še skromna nočna avtomobilska dirka, ki je bila pravzaprav test industrije. Saturnus je bila pomembna tovarna žarometov, ki se je odločila prek avtomobilskega športa najprej v težkih pogojih preizkušati lastne izdelke, obenem pa tudi povečati svojo prepoznavnost doma in v svetu. To je bila ideja njihovega strokovnjaka za marketing Romana Kokalja, ki je hitro naletela na plodna tla. Saturnusov reli je v osemdesetih postal eden najpomembnejših športnih dogodkov v Sloveniji, vodstvo tovarne pa je ob trasi v sproščenem vzdušju lahko gostilo svoje goste in partnerje ter tako prefinjeno tkalo nove poslovne vezi.
Poslovne goste peljati na sproščen dogodek v naravo. Da se kaj med seboj "pomenijo" …
"Ti ljudje iz razvoja se zaradi poslovnih razlogov pogosto niso smeli srečevati. Zato pa so radi prišli k nam. Tam je bilo vse sproščeno in pozitivno. Za našo tovarno so bila taka srečanja zelo pomembna in so upravičevala sredstva, ki smo jih namenjali reliju," mi je povedal Kokalj, eden glavnih utemeljitev relija Saturnus.
Danes tam na vrhu Rakitne na njegove načrte spominja le še cesta, ki je v noči pred 42 leti prvič gostila avtomobilsko dirko pod tem imenom. Relija ni več, spomini ostajajo, tradicijo pa v avtomobilski industriji še naprej izkoriščajo za izboljšanje podobe znamke. Korenine so pomembne. Za vsakogar predstavljajo tisto, od koder prihaja, v kaj verjame in kaj bo podpiral tudi v prihodnje. Za kogarkoli, ki že desetletja izdeluje avtomobile, je tako stališče v zaostrenih razmerah na trgu še kako pomembno.
Eden izmed ovinkov proti Krimu, kjer je leta 1978 potekala hitrostna preizkušnja relija Saturnus.
Prav Ford je ena od tistih avtomobilskih znamk, ki so se nekoč – pravzaprav podobno kot Saturnus – želele dokazati in prek zmag na dirkah svoje avtomobile narediti za objekte poželenja.
Tako kot tovarna Saturnus je tudi Ford kupce želel premamiti prek dirk
Na desni strani za volanom sem pritisnil gumb "Start" in kmalu se je zaslišal globok glas dvolitrskega štirivaljnega motorja. Hladen zagon motorja v športnih avtomobilih je nekaj posebnega in – čeprav le nekaj sekund – prava simfonija za ušesa. Na vrhu Krima sem bil za volanom novega ford focusa ST, enega najbolj klasičnih avtomobilov "hot hatch" in za zdaj najmočnejše različice trenutne generacije focusa.
Prav Ford je ena od tistih avtomobilskih znamk, ki so se nekoč – pravzaprav podobno kot Saturnus – želele dokazati in prek zmag na dirkah svoje avtomobile narediti za objekte poželenja. Zato so se nekoč zapletli v prestižni dvoboj s Ferrarijem in moštvo Enza Ferrarija ugnali tam, kjer je bilo najpomembneje in najbolj odmevno – na vztrajnostni 24-urni dirki v Le Mansu.
Njihov prvi escort je bil v sedemdesetih letih eden najuspešnejših avtomobilov za reli, v tem športu imajo med vsemi proizvajalci tudi največ tradicije in najdaljšo (uradno ali vsaj poltovarniško) prisotnost. Nekateri modeli, eden takih je escort RS cosworth, veljajo za velike avtomobilske ikone.
Zaposleni v Saturnusu so bili iskreno ponosni na Saturnusove kultne "dirkaške" meglenke
Tovarna Saturnus je z relijem poskrbela za preboj na nove trge, z dvigom ugleda pa uspešneje privabljala tudi nove mlade inženirje. In ko so vsako leto na osrednji avtomobilski dogodek v Sloveniji peljali avtobuse svojih zaposlenih, so bili ti še bolj povezani s tovarno. Bili so zares ponosni na prepoznavne Saturnusove napise na sprednjih meglenkah mnogih dirkalnih avtomobilov.
Leta 1979 je prvi svetovni prvak v reliju prav s ford escortom postal Bjorn Waldegaard, toda 14. oktobra leta 1978 na štartu pred Saturnusovo tovarno na Letališki cesti v Ljubljani v konkurenci fordov ni bilo. Tam je bilo povsem drugače kot danes. Blizu je živela družina Jerančič in znani dirkač Franci je lahko kar po Letališki cesti testiral svoj Lolin športni prototip. Ob 19. uri zvečer je prek štartne rampe pred tovarno zapeljal prvi avtomobil, na istem mestu pa je nato naslednje jutro ob 7.40 na to isto rampo zapeljal zmagovalec relija.
Zemljevid trase relija Saturnus iz leta 1978.
V eni noči so prevozili 571 kilometrov, obiskovalci ob trasi zakurili ognje
Nočni ples je posadke z Letališke ceste najprej peljal do Borovnice in Planine pri Postojni, kjer je sledila prva tako imenovana gorska preizkušnja. Vmesne etape so bile zelo dolge, saj so karavano organizatorji poslali tudi proti Godoviču in vse do Žlebiča pri Ribnici. Poleg Planinskih rid pa so čase merili tudi na 11 kilometrov dolgem odseku makadamske ceste prek Krima. Tam so tisto noč vozili dvakrat, na Planinskih ridah pa štirikrat.
Program prvega relija Saturnus 1978
odsek | dolžina GHP | razdalja od štarta | |
---|---|---|---|
19.00 | Štart, Ljubljana – Saturnus | ||
19.46 | PK 1 – Borovnica | 31 km | |
20:30 | GHP Planina | 5 km | 60,5 km |
21:37 | PK 2 – Žlebič | 113,5 km | |
22:22 | GHP Krim | 11 km | 150 km |
23:10 | PK 3 – Borovnica | 181 km | |
23:50 | GHP Planina | 5 km | 210,5 km |
01:31 | PK 4 – Godovič | 278 km | |
02:00 | GHP Planina | 5 km | 297,5 km |
03:07 | PK 5 – Žlebič | 350,5 km | |
03:52 | GHP Krim | 11 km | 387 km |
04:31 | PK 6 – Borovnica | 418 km | |
05:16 | PK 7 – Godovič | 454 km | |
05:40 | GHP Planina | 5 km | 473,5 |
06:45 | PK 8 – Žlebič | 526 km | |
07:40 | Cilj, Ljubljana – Saturnus | 571 km |
GHP – gorskohitrostni preizkus, PK – prehodna kontrola*
Pokal Aleša Črnivca za zmago na reliju Saturnus 1978 v svojem razredu. S stoenko je bil skupno šesti.
"Videl si le cesto in ničesar okrog nje …"
"Spomnim se, kot bi bilo včeraj. Ob progi so navijači zakurili ognje. Nočni brzinci so imeli svoj čar. Videl sem le cesto in ničesar okrog nje," se dogodkov spominja takrat tretjeuvrščeni Janez Milavec. Podobno lepe spomine na ta reli ima tudi naš sodelavec Aleš Črnivec, ki je z zastavo 101 osvojil skupno šesto mesto in zmago v razredu do 1.100 cm3 (skupina 1).
Črnivec: "Takrat smo tudi s stoenkami že vozili prave dirkaške gume. Seveda na asfaltu, na makadamu pa smo gor raje nataknili Savine zimske gume. Spomnim se dolgih etap in pa tudi dobrih časov čez Krim."
1. Kuzmič – Ravnikar (BMW 2002 ti) 0:29:49; 2. Pušnik – Stanjko (renault 5 alpine) + 0:07; 3. Milavec – Urbančič (zastava 101) + 0:20, 4. Horvat – Podlesnik (BMW 1602) + 1:14; 5. Černigoj – Vene (opel ascona 1.9) + 1:39; 6. Črnivec – Dittmayer (zastava 101) + 1:56; 7. Šuster – Vavpotič (zastava 101) + 2:05; 8. Zorc – Hribar (zastava 101) + 2:07; 9. Jordan – Radovan (zastava 101) + 2:09; 10. Jereb – Lazič (zastava 101) …
Z zmagovalnim BMW pred 42 leti tudi v službo in po opravkih
Najboljši dirkalnik takratnega relija pa je bil BMW 2002 ti Braneta Kuzmiča, ki je na reliju tudi zmagal. Ta BMW je poganjal dvolitrski štirivaljni motor, ki je zmogel 97 kilovatov oziroma 130 "konjev". Težko bi seveda primerjali zmagovalni dirkalni avtomobil iz leta 1978 ter moderni športni avtomobil, čeprav določene vzporednice obstajajo.
Kuzmičev BMW namreč ni bil dirkalni avtomobil, kot jih poznamo danes. Z njim se je vozil tudi v službo in po Ljubljani, tudi predelav praktično ni bilo. Varnostno kletko so si takrat vozniki pripravili kar sami in zato so bile te zares zasilne in improvizirane.
Slovo štirikolesnega focusa RS, različica ST je najmočnejši novi focus
Novodobnega serijskega focusa ST poganja 2,3-litrski turbo štirivaljnik, a moč znaša že 206 kilovatov (280 "konjev"). Kdor si želi izrazito športno naravnan avtomobil – to pa ne velja le za moč motorja, temveč tudi dinamično nastrojeno celotno vozilo – bo z njim dobil odličen paket. Čeprav je to prodajno nišni model, konkurence ni malo; omenimo le renault megana RS, hyundaia i30 N in volkswagen golfa GTI.
Med ovinki je treba pošteno držati volan
Po slovesu štirikolesno gnanega starega focusa RS je nova generacija v različici ST ostrejša, bolj divja. Pospešek do 100 kilometrov na uro znaša dobrih šest sekund, pravo divjost pa pokaže med ovinki. Ko vklopimo program ST, nam pri pretikanju navzdol pomaga elektronika, ki ustrezno dvigne vrtljaje, ob pospeševanju med ovinki pa zelo izrazito deluje elektronska zapora diferenciala. Pošteno trdno je treba držati volan, saj je 280 "konjev" na sprednjih kolesih velik izziv za tehniko in voznika. Vsekakor avtomobil za užitkarje. Vozne lastnosti so odlične. Tudi šeststopenjski ročni menjalnik je zelo dober, ne pa spet popolnoma navdušujoč. Veliko je tudi prostora na zadnjih sedežih in tudi v prtljažniku, kar so tudi sicer odlike focusa. Zaradi športne preobleke v smislu prostornosti ni izgubil vsakodnevne uporabnosti. Treba pa je poudariti, da je focus ST tudi v programu "normal" zelo trd avtomobil in da mora njegov lastnik to vzeti v zakup. Hvalimo pa pristen občutek v avtomobilu, ki je predvsem posledica Recarovih športnih sedežev z izrazito bočno oporo.
Uživanje na Saturnusovi trasi iz leta 1978? Da, toda le na asfaltu …
Tak avtomobil je kajpak doma na asfaltnih cestah, zato je bila temu primerna tudi vožnja z njim po trasi relija Saturnus 1978. Uživanje na Planinskih ridah, makadam prek Krima pa je trenutno v precej slabem stanju. Gre pa kajpak upati, da ima vsaj ta Fordov športni avtomobil svetlejšo prihodnost kot že umrli reli Saturnus. Dobrih 37 tisoč evrov (35 tisoč s popustom) je stal v Sloveniji, kjer pa trenutno nova naročila v tovarno niso mogoča. Uradno razlogi sicer niso znani, v ozadju pa je bržkone predsvem računica Fordovega izpusta CO2. Ko bodo prodali dovolj novih elektrificiranih avtomobilov, bodo spet lažje prižgali zeleno luč tudi za take avtomobile.
Vozniški prostor ni kaj dosti drugačen kot pri klasičnem focusu.
Najbolj izrazita sprememba so Recarovi športni sedeži.
Vklop programa Sport prek volanskega obroča. Ta vključi tudi sistem za dvig vrtljajev ob pretikanju prestav menjalnika navzdol.
Šeststopenjski ročni menjalnik ni zares navdušujoč, a svoje delo opravi zelo dobro.
Prostora zadaj je veliko, toda focus ST je resnično trd in za vsakodnevno uporabo - predvsem za potnike - dokaj naporen.