Ponedeljek, 19. 8. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Električna prihodnost? Velike napovedi, kruta resničnost.
Praktično ni več proizvajalca vozil, ki ne bi razvijal in vlagal ogromnih vsot v razvoj električnih avtomobilov. Njihovemu razvoju sledijo tudi države in ponudniki polnilnic ter pospešeno gradijo omrežje. A čeprav vsi zrejo optimistično v prihodnost in v naslednjih nekaj letih napovedujejo električni prodor, pa je resničnost nekoliko drugačna. Drage solarne ceste ne dajejo rezultatov, hitrost polnjenja ne dosega zmožnosti hitrega polnjenja avtomobilov, Teslin napad zavira slaba kakovost izdelave in električni avtomobili so v večini primerov rezervirani le za najbogatejše.
Tako je bil videti prvi kilometer solarne ceste. Po treh letih so prebivalci z njeno postavitvijo zelo nezadovoljni, hkrati pa ne dosega napovedanih ciljev o učinkovitosti.
Preglasna, razpada in ne proizvede dovolj energije
Francozi so že pred tremi leti zgradili prvi kilometer solarne ceste s fotovoltaično podlago pred majhno vasico Tourouvre-au-Perch v Normandiji. Za revolucionarno zasnovo cestišča je zaslužna francoska družba Colas, ki je specializirana prav za gradnjo cest. Razvili so posebne fotovoltaične plošče z imenom Wattway, ki so dolge in široke 15 centimetrov ter debele le nekaj milimetrov.
Kot so trdili pri proizvajalcu, so celice odporne proti obremenitvam tovornjakov, prav tako naj bi bila zavorna pot in oprijem enaka kot pri običajni asfaltirani cesti. Pred kratkim so zgradili še en kilometer solarne ceste, kar pa je še vedno bistveno manj, kot so napovedovali pred tremi leti. Do leta 2020 so imeli namen zgraditi tisoč kilometrov takšnih cest po celotni državi. Največja ovira je nedvomno cena. Za zadnji kilometer so odšteli neverjetnih pet milijonov evrov, kot poroča francoski mediji La Monde pa se prebivalci močno pritožujejo nad cesto, ki so jo zgradili pred tremi leti.
Težave: cena, glasnost, učinkovitost in vzdržljivost
Celice so zaščitene s posebno smolo, ki preprečuje uničevanje solarnih plošč, toda vožnja po njej je nadpovprečno glasna. Lokalne oblasti so zaradi hrupa morale znižati omejitev na 70 kilometrov na uro. Prav tako so se pričele solarne plošče luščiti s ceste, naredile so se majhne razpoke in luknjice.
Kaj pa izkoristek? Pri Colasu so obljubljali, da bo cesta zagotavljala energijo pet tisoč domovom. Od tega cilja so kar precej oddaljeni. Normandija ne velja za deželo, ki je pretirano sončna. V Caenu, glavnem mestu regije, imajo na letni ravni v povprečju le 44 dni močnega sonca. Cesto so tako načele še nevihte, ki poskrbijo za uničevanje vezij. Hkrati pa solarna cesta ni zmožna zajeti napovedanih količin sončne energije.
Tesla je v Evropi prodajno še vedno zelo uspešna, a njen uspeh zavirajo številne težave s kakovostjo izdelave.
Teslin preboj v Evropo: samo za bogate in za tiste s servisom v bližini
Nobena skrivnost ni, da si je Tesla veliko obetala od prihoda na evropski trg. Po velikem uspehu v nordijskih državah (tja se vrnemo nekoliko kasneje) in Nemčiji se že pričenjajo kazati prve težave. Evropejci smo zelo specifičen narod glede kupovanja avtomobilov. Avti na stari celini so oblikovno drugačni kot drugod, pričakujemo visoko raven kakovosti in nizke stroške vzdrževanja.
Tesla 3 je bila zato idealen avtomobil za naše države. Ravno prav velik, oblikovno všečen, v notranjosti dovolj futurističen in hkrati tradicionalen ter povrhu vsega še električen z dovolj dosega. In čeprav so Tesli kupci sprva odpravili težave pri dobavi vozil, pa se je pričelo zatikati pri sami kakovosti.
Stefan Moeller, lastnik podjetja za najem vozil Nextmove, je največji kupec Tesle v Nemčiji. Zdaj je želel svojo floto opremiti še s 100 novimi modeli 3 ter tako vstopiti na vlak vse večje priljubljenosti teh vozil. Toda njegov optimističen začetek se je hitro končal s številnimi težavami – popraskani odbijači, vlaga v lučeh in druge malenkosti. Zaradi nenehnih obiskov servisov je enostavno prekinil naročilo preostalih 85 modelov 3.
Pri Tesli so hkrati želeli dostaviti avtomobil, ki je že bil prej registriran, zato Nextmove ne bi mogel pridobiti sredstev iz namenskega državnega programa za nakup električnih avtov.
Družabna omrežja govorijo enako zgodbo
Toda primer podjetja Nextmove ni osamljen. Družabna omrežja v Nemčiji in forumi so polni kupcev, ki se pritožujejo nad nedelovanjem senzorjev in pokvarjenimi deli (vzmetenje). Hkrati pa so vse bolj nezadovoljni z organizacijo v državi, saj ni odzivna.
Eden izmed takšnih kupcev je Rouven Volk. Svoj model 3 je naročil februarja in ga dobil julija. Odisejada se je pričela že takoj na začetku, ko avta ni hotel prevzeti, saj osrednji zaslon ni deloval. Tesla mu je priskrbela drug model 3, ki je bil v Evropi, in mu ga predala z mesečno zamudo. Potem je opazil še madeže na zunanji in notranji strani avtomobila, kjer bi morala biti lučka na zadnji klopi, je iz luknje štrlel le kabel. Hkrati je naročil še zimske pnevmatike in polnilne kable. Ob nakupu ni dobil ničesar.
Pri Tesli na kritike odgovarjajo, da lahko vsak nezadovoljen kupec avto vrne v sedmih dneh in dobi povrnjeno celotno kupnino. Njihovi podatki pa kažejo, da je velika večina kupcev v državi zadovoljna z njihovimi avtomobili.
A po drugi strani je Volk opazil rjo med sprednjim blatnikom in voznikovimi vrati po vsega 100 dneh lastništva oziroma 15 tisoč kilometrih. Po njegovem je do tega prišlo, ker so vrata slabo nameščena in prihaja do kontakta z obema deloma avtomobila.
Električna realnost? Za zdaj le za tiste z debelimi denarnicami
Čeprav je Norveška daleč največji Teslin trg v Evropi, ki je hkrati tudi največji trg za električna vozila pri nas, prodaja na račun slabih storitev pada. Udrta kovina, slabo pobarvana karoserija in druge težave so izstrelile Teslo na vrh proizvajalcev z največ pritožbami na prodan avto.
A dirka v električno prihodnost se nadaljuje. Praktično vsi proizvajalci lovijo prodajno uspešno Teslo. A vsaj za zdaj je to račun le za bogatejše prebivalce. Poleg Tesle, kjer najcenejši model 3 stane vsaj 40 tisoč evrov, so resni tekmeci z večjimi dosegi le pri Audiju, Jaguarju in Mercedesu. Pri vseh se cena za model e-tron, i-pace ali EQC dvigne do skoraj sto tisočakov.
Kupcem, ki kupujejo avtomobil pod štirideset tisoč evri, ne ostane veliko izbire. Tukaj so prodajno uspešni renault zoe, nissan leaf in hyundai ionic, vendar ne ponujajo daljših dosegov. Po drugi strani je tukaj še hyundai kona, ki je cenovno že nad 40 tisoč evri.
V letošnjem letu bo sicer v srednji razred prišlo še nekaj novosti – renault zoe prihaja z daljšim dosegom, volkswagen pa se pripravlja na zagon proizvodnje modela ID.3. A kot kažejo dozdajšnje izkušnje, čaka električne avtomobile še trnova pot, predvsem pri razvoju baterij (beri članek spodaj) in infrastrukture.
11