Sreda, 14. 3. 2018, 7.48
2 meseca, 1 teden
Ste tudi vi med 32 odstotki Slovencev?
Ozaveščenost glede uporabe varnostnega pasu med vožnjo narašča, vendar je skrb vzbujajoč predvsem delež potnikov, ki sedijo zadaj: pripenja se jih samo 68 odstotkov. Pa veste, kakšna so tveganja, če ob trku ali močnem zaviranju niste pripeti?
Varnostni pas vam lahko v tisti usodni sekundi reši življenje ali vas obvaruje pred hudimi telesnimi poškodbami. Ob trku namreč upočasni in prepreči gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzame velik del sile, ki se sprosti ob trku.
Naletna teža pri trku je odvisna od mase in hitrosti ter eksponentno narašča s hitrostjo – tako na primer pri moškem z 80 kilogrami že pri 50 kilometrih na uro znaša več kot dve toni, pri 90 kilometrih na uro pa več kot šest ton.
Zakaj je tako pomembno, da se vsi potniki pripasajo? #VIDEO
Sile pri trku so enake ne glede na sedež v vozilu, zato je nujna uporaba varnostnih pasov tudi na zadnjih sedežih, v vseh vozilih in na vseh vožnjah.
Video prikazuje oba primera: če je voznik na zadnjem sedežu ob trku pripet in če ni.
Razlika je očitna: pripeti voznik varno preživi trk, medtem ko se nepripeti potnik zelo hudo poškoduje, ob trku pa lahko celo poškoduje voznika, v katerega prileti z naletno težo dveh ton, če je bila hitrost ob trku 50 kilometrov na uro.
Javna agencija za javnost prometa (AVP) je leta 2016 izvedla opazovanja prometa, ki so pokazala, da med vožnjo varnostni pas uporablja 90 odstotkov voznikov, 92 odstotkov potnikov spredaj ter le 68 odstotkov na zadnjih sedežih, otroci pa so bili v povprečju pripeti v 93 odstotkih.
Najpogosteje so bili pripeti vozniki in sovozniki na avtocestah, nato na regionalnih cestah, najnižji delež pripetosti pa so opazili na ulicah znotraj naselij. Opazovanja tudi kažejo, da so ženske v povprečju pogosteje pripete kot moški.
Varnostni pas vam lahko reši življenje
Po statističnih podatkih kar tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih lani ni uporabljala varnostnega pasu (33 %), delež pripetosti smrtnih žrtev med potniki pa je bil za več kot deset odstotkov slabši kot pri voznikih (44 %). Med poškodovanimi vozniki je bil delež pripetosti boljši – med huje poškodovanimi vozniki jih varnostnega pasa ni uporabljalo 14 odstotkov, med lažje poškodovanimi pa trije odstotki.
Vozniki in potniki osebnih avtomobilov predstavljajo skoraj polovico smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in spadajo med najpogostejše žrtve. Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtno žrtev kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe ter za skoraj četrtino zmanjša tveganje za nastanek lažjih poškodb, tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih.
Kako si pravilno zapnemo varnostni pas?
- Preverimo, ali zgornji del pasu poteka prek rame (in ne čez vrat), spodnji dela pa pod trebuhom prek bokov.
- Vstavimo sponko za zaklep, da slišimo KLIK.
- Varnostni pas naj poteka čim bolj ob telesu, tesno in trdno, zato ga dodatno zategnemo.
- Pas ne sme biti zavit ali ohlapen.
Pred vožnjo morajo vozniki:
- Naravnati sedež po višini in položaju – leva noga mora biti nekoliko pokrčena.
- Popraviti višino in naklon naslonjala sedeža – pri drži volana se morate počutiti udobno, z rahlo pokrčenimi rokami.
- Preveriti vzglavnik za glavo – zgornji rob mora biti poravnan z višino glave, razdalja med naslonjalom in glavo mora biti čim manjša.
Otroci na krajših vožnjah še vedno prepogosto nepripeti
Statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo otrok kažejo, da so otroci najpogosteje huje poškodovani (več kot 6 %) kot potniki v vozilih, pogosto ker niso ustrezno pripeti in nameščeni v otroških varnostnih sedežih. Pripetost otrok se je od leta 2005 povečala za kar 36 odstotkov, k čemur so zagotovo veliko prispevale tudi preventivne aktivnosti in usklajene akcije.
Aktivnosti v času nacionalne akcije
V času akcije bo agencija v sodelovanju s policijo, ministrstvom za izobraževanje, nevladnimi organizacijami, šolami in občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter izpitnimi centri in šolami vožnje izvajala različne aktivnosti:
- informirali in osveščali bodo splošno javnosti glede nujnosti uporabe varnostnega pasu,
- v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje bodo obveščali šole o ustreznem prevozu otrok,
- v okviru projekta Pasavček bodo spremljali pripetost in varno vožnjo otrok po vrtcih in šolah,
- v okviru izpitnih centrov bodo informirali in osveščali mlade kandidate za voznike o uporabi varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev,
- izvajali preventivne dogodke in usposabljali učitelje vožnje, učitelje in druge za pravilno uporabo varnostnih pasov,
- policija in občinska redarstva bodo v času akcije poostreno nadzirala uporabo varnostnih pasov pri vseh potnikih, tudi v okolici šol, vrtcev, nakupovalnih središč.
Z vidika povečevanja deleža uporabe varnostnih pasov bodo izvedli tudi akcijo z uporabo posebnih demonstracijskih naprav, s pomočjo katerih bodo izvajali simulacijo trka in prevračanja vozila v primeru trka. Na zaletavčku bodo udeleženci lahko preizkusili silo udarca pri trku s hitrostjo okrog deset kilometrov na uro, letošnja novost pa je prevračalnik, ki simulira prevračanje vozila v primeru trka. Udeleženec se bo usedel v simulator, pravilno pripel, nato pa se bo avto zavrtel, kot bi se v primeru prevračanja vozila. Preizkus obeh simulatorjev bo zagotovo najprepričljivejši argument za uporabo varnostnih pasov že pri zelo majhnih hitrostih.
