Četrtek, 28. 12. 2017, 9.06
10 mesecev, 2 tedna
Ne spomni se, kako je vstal in se zaletel v drevo
Aleš Kramolc je pred dobrimi desetimi leti doživel hudo prometno nesrečo. Poškodbe so bile tako hude, da je ostal na vozičku. Danes si želi, da njegovo zgodbo sliši čim več mladih, predvsem kot opozorilo, da alkohol in vožnja ne sodita skupaj.
Alkohol je bil vzrok tega, da je danes na vozičku. In alkohol je tisti, ki je še vedno močno zakoreninjen v slovensko družbo in v vse oblike zabavanja. Neodgovorne zabave so zato še vedno velika težava med mladimi, ki se ne zavedajo, kakšne so lahko posledice. Aleš Kramolc prav zaradi tega želi pomagati v različnih akcijah in pobudah, da bi mlade ozaveščal in jih prepričal, kako usoden je lahko tisti trenutek, ko sprejmejo napačno odločitev.
Usodna nesreča Aleša Kramolca se je zgodila avgusta leta 2007, ko je šel po zabavi spat. Iz neznanega razloga, kot pravi danes, se je zbudil, sedel v avtomobil in se zapeljal. Prevozil je samo slab kilometer, dokler ni čelno trčil v drevo. Tiste noči se zelo slabo spominja, niti nima razlage, zakaj je po dveh urah spanja vstal in se odpeljal. Ve samo to, da je bil za nesrečo kriv alkohol.
"Iz ene stvari, ki je na videz slaba, lahko potegnemo nekaj dobrega. Imamo to priložnost, da na edinstven, unikaten način vplivamo na mlade," je Alešev cilj, ki skupaj s kolegi, ki so preživeli podobno izkušnjo, prispeva k večji varnosti na naših cestah. "To je ena boljših stvari, ki se je zaradi te nesreče zgodila."
Kako ste živeli pred nesrečo? Kako ste se zabavali?
Vem, in prav zato se mi zdi pomembno, da ozaveščam mlade. Dobro se spomnim da sploh nisem bil sposoben racionalnega razmišljanja. V tistem obdobju dejansko veliko stvari vpliva na nas. Seveda, takrat so bili najpomembnejši druženje, zabave in k temu na žalost prepogosto sodi tudi alkohol. Tudi takrat je bilo tako. In prav prek te svoje izkušnje se skušam povezati z mladimi, da jim opišem, kakšno je bilo moje življenje prej – da sem treniral košarko, se ukvarjal s športom, hodil v šolo, opravljal počitniško delo, se zabaval, družil. Tako da to popolnoma razumem in tega nihče ne obsoja. Prav zato je dolžnost odraslih oziroma malo starejših, da poskusimo zaščititi mlajše generacije, ki trenutno niso sposobne racionalnega in najbolj pametnega odločanja v življenju.
Kako pa se odzovejo mladi, ko jim razlagate svojo izkušnjo?
Običajno so najprej šokirani. Naša predavanja potekajo skozi zgodbo in izkušnje, kar povzroči velik šok. V predavalnici je navadno mrtva tišina, saj vsi pozorno poslušajo in se jih vse tudi zelo dotakne. Če jih je sto v predavalnici, bo delovalo že, če si bo eden to zapomnil, če si bosta dva, bo že super. Potem je seveda treba vedeti še to: ko so notri in poslušajo, se zavedajo, ampak potem gredo naprej v življenje. Spet zabava in se spet izgubijo v tem toku življenja. Zato je pomembno, da se te akcije izvajajo čim pogosteje. To pomeni, da se jih na dnevni bazi obvešča, ozavešča in da se iščejo rešitve na višjih ravneh.
Vseeno pa je pritisk vrstnikov še vedno najmočnejši …
Mislim, da je res kar močen.
Verjetno se je danes stanje vseeno nekoliko spremenilo in so mladi nekoliko bolj ozaveščeni kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Vendar vseeno: kaj bi lahko še naredili?
Ja, po mojem mnenju se je res izboljšalo. So pa še vedno razlike predvsem med urbanim okoljem in podeželjem. Sam sem sicer s podeželja in tam je res še bolj razpuščeno. Glede konkretnih rešitev pa mislim, da bi se morali osredotočiti na organizacijo prevozov z zabav in da bi bili na splošno vsi vzor naslednjim generacijam. Pa nisem proti alkoholu, ampak sem za odgovorno rabo alkohola.
Pri nas je alkohol preveč družbeno sprejemljiv. Družbeno sprejemljivo je celo to, da se pije in vozi. Če pogledamo več primerov, denimo to, da je skoraj pohvala, da nekdo reče, da je bil tako pijan, da ni mogel hoditi, pripeljal se pa je. To ni pohvala, to je katastrofa. Ker je alkohol tako sprejemljiv, nimamo v sebi temeljnih načel, da ne smemo voziti in piti. Pač popijemo in sedemo v avto. Včasih se k sreči izide super, včasih se izide z manjšo nesrečo ali s kaznijo, lahko pa se izide tudi veliko huje. Jaz bi takoj podpisal, da plačam kazen in ostanem brez vozniškega dovoljenja, pa grem zdaj na nogomet.
Ste za ničelno toleranco do alkohola v prometu?
Kar se tiče vožnje, absolutno da. Pivo ali dva nas, če ne drugega, uspavata. Ko se usedeš v avto prijetno utrujen, popil si sicer eno pivo, ki je še zakonsko dovoljeno, zapelješ na avtocesto in tam je velika možnost, da boš zaspal.
Kako se zabavate danes?
Predvsem redko. Nisem več toliko za zabave, kdaj se znajdem na kakšni bolj divji zabavi, ampak v zadnjih desetih letih lahko preštejem na prste ene roke, kolikokrat sem bil. Bolj uživam v kakšnem prijetnejšem domačem druženju ali kakšnih manjših skupinah.
