Torek, 11. 6. 2019, 14.12
2 meseca, 1 teden
Kaj bi se zgodilo, če bi zmanjšali hitrost za samo en kilometer na uro?
Brezglavo hitenje v prometu vas ne bo pripeljalo daleč. Še več: bolj ko boste pospeševali in s tem kršili omejitve hitrosti, večja bo verjetnost, da boste povzročili nesrečo s hudimi posledicami.
Na slovenskih cestah še vedno (pre)velika hitrost ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 19 ljudi, kažejo podatki Javne agencije za varnost prometa. Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta umrla. V primerljivem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 1.300, umrlo je 15 ljudi, v letu 2017 pa je v 1.140 nesrečah umrlo 21 ljudi.
Lani je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 37 ljudi od skupaj 91 umrlih, kar sicer pomeni 20-odstotno izboljšanje glede na leto 2017 (46 umrlih).
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč je v letu 2018 znašal 17,9 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta je znašal 16,7 odstotka, v primerljivem obdobju lani pa 18,4 odstotka. Omenjeni podatek, ki se skozi leta malenkostno spreminja, dokazuje, kakšen vpliv ima neprilagojena hitrost na nastanek prometnih nesreč.
Kaj nam razkrivajo podatki?
Po podatkih policije bi lahko z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo.
Če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo en kilometer na uro, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno štiri odstotke.
Znižanje povprečne hitrosti za en kilometer na uro zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.
Na to, da je počasneje zares varneje, pa kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot deset odstotkov.
Kdo so največji prekrškarji?
Starostna skupina od 25 do 34 let ostaja tudi v prvih petih mesecih letošnjega leta najbolj rizična z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. V zadnjih petih letih so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Sledi jim starostna skupina med 18. in 24. letom starosti.
Tudi za prometne nesreče s smrtnim izidom velja, da jih največ povzročijo vozniki iz starostne skupine 18-34 let. Delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v starosti od 18 do 34 let povečal z 39 odstotkov v letu 2014 na kar 56 odstotkov v letu 2018. V prvih petih mesecih 2019 se je delež povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom v starostni skupini 18-34 znižal na 40 odstotkov s 64 odstotkov v prvih petih mesecih 2018.
Kaj pravi podrobna raziskava prometa v Sloveniji?
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je v poglobljeni raziskavi preučevala hitrost na naših cestah. V raziskavi z naslovom Obdelava kazalnikov hitrosti na državnih cestah za leti 2017 in 2018 je pokazala, da se sicer povprečne hitrosti znižujejo, neprilagojena hitrost pa ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč predvsem v naseljih in na regionalnih cestah.
Primerjava podatkov iz let 2017 in 2018 je po drugi strani tudi spodbudna, saj kaže na to, da se je povprečna hitrost skozi naselja znižala, kar je pravzaprav ključno z vidika tveganj za nastanek najhujših prometnih nesreč. To je podatek, ki nedvomno kaže, da se na področju zniževanja povprečnih hitrosti dolgoletna skupna prizadevanja agencije in vseh ključnih partnerjev vendarle obrestujejo.
Primerjava rezultatov analize za leto 2008 in rezultatov zadnje analize še dokazuje, da se je v tem obdobju povprečna hitrost na regionalnih cestah zunaj naselja znižala za osem kilometrov na uro oziroma za 11,0 odstotka.
Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami. Pri tem pa velja izpostaviti, da je največ kršitev ponoči. Podnevi 57 odstotkov voznikov znotraj naselja vozi prehitro, zvečer se ta delež dvigne na 67 odstotkov.
V podrobno raziskavo so vključili tudi podatke 37 prikazovalnikov hitrosti. Najbolj skrb vzbujajoči so naslednji podatki:
Pri omejitvi 60 km/h je najvišja izmerjena hitrost znašala kar 165 km/h.
Pri omejitvi 50 km/h je najvišja izmerjena hitrost znašala kar 180 km/h.
Pri omejitvi 40 km/h je najvišja izmerjena hitrost znašala kar 132 km/h.
Pri omejitvi 30 km/h je najvišja izmerjena hitrost znašala kar 99 km/h.
Ugotovitve še kažejo, da nižja ko je omejitev hitrosti, večji je delež voznikov, ki vozijo nad to omejitvijo. Pri omejitvi 50 kilometrov na uro je bilo takšnih 35 odstotkov, pri omejitvi 30 kilometrov na uro pa kar 70 odstotkov.
Ob zavedanju nadzora vozniki ravnajo bolj previdno
V okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost so policisti aprila letos izvajali evropsko usklajeni maraton nadzora hitrosti na 611 lokacijah po vsej Sloveniji. Vpliv maratona hitrosti so preverili tudi na prikazovalnikih hitrosti Vi vozite, ki so nameščeni na osmih različnih lokacijah po Sloveniji. Rezultati kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten. 3. 4. 2019, na dan, ko je potekal maraton nadzora hitrosti, so bile povprečne hitrosti na vseh lokacijah precej nižje. V povprečju se je povprečna hitrost na osmih prikazovalnikih zmanjšala za 2,7 kilometra na uro oz. 6,2 odstotka.
Z različnimi aktivnostmi nad prehitre voznike
Agencija za varnost prometa v sodelovanju s policijo začenja drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki bo potekala od 10. do 23. junija 2019, ponovili pa jo bodo še avgusta. Namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje teže njihovih posledic.
Med akcijo bo po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor merjenja hitrosti, ki ga bo izvajala policija. Agencija za varnost prometa bo vse šole vožnje in pooblaščene organizacije pozvala k večjemu poudarku na usposabljanju za voznike motornih vozil o nevarnostih, ki jih prinaša prehitra vožnja. V centrih za vozniške izpite bodo ocenjevalci kandidate za voznike še posebej opozarjali na tveganja, povezana s hitrostjo. S hitrostjo so namreč povezani še drugi dejavniki tveganja, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestnoprometnimi predpisi in razmerami na cesti, je ključno, še opozarja agencija za varnost prometa, kjer dodajajo: "Strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečita marsikatero nesrečo."
