Volvo XC90 D5 geatronic

Volvo XC90 z opremo "ocean race" do tega naziva ni prišel slučajno. Gre za povezavo z maratonsko preizkušnjo, na kateri najbolj zmogljive jadrnice preplujejo vsa svetovna morja. Tekmovanje Volvo ocean race 2005/2006 se je pričelo 11. novembra 2005 v Španiji, po 32.700 navtičnih milj dolgi poti pa se 17. junija zaključuje na Švedskem. XC90 naj bi torej izžareval vzdržljivost, zanesljivost, kakovost, najboljše vozne (jadralne!) lastnosti ... in potovalno uživanje. Le-tega v volvu ne manjka, kakor ga ne manjka zanesenjakom, ki pol leta preživijo med nebom in razburkanim morjem.

Zunanjost, notranjost

Volvo XC90 s skoraj petimi metri dolžine morda v Evropi (v Ameriki pač ne) izgleda robustno velik, saj ga štejemo med velike športne terence. Modra barva svetovnih morij z ustreznimi emblemi ga popestri, skoraj preveč za marsikoga, ki "spraši" trinajst milijonov za ugleden avto. "Ocean race" notranjost v svetlem usnju daje vse, kar rabi (to pot) sedem potnikov. No ja, srednji v drugi vrsti naj bo dete, zanj se da sedalo v prid varnosti ustrezno preoblikovati, tista dva potnika v tretji vrsti pa naj ne bosta dolgina in tudi ne prav zavaljenih postav.

Vozne lastnosti

Na avtocestah in sploh na asfaltu je volvo XC90 izrazito udoben potovalnik, kot smo že ugotovili v testu petsedežnega XC-ja. Za bolj varno spremljanje bočnega dogajanja skrbi sistem "BLIS", ki opozarja na prisotnost vozil v "mrtvem kotu". Da dve toni težak terenec ne zdrsne, kaj šele prevrnil, skrbi še preostala elektronika. Za poseganje DSTC-ja (sistem dinamične stabilnosti) ali celo RSC-ja (sistem proti prevračanju) je treba postopati veliko bolj grobo, kot se spodobi za takšno dragocenost na kolesih. Večini bi se tudi srce trgalo, če bi morali trinajst milijonov vredno ugledno pločevino preganjati po razdrapanih brezpotjih. Pa vendar volvo XC90 to zmore. Za preverjanje zmogljivosti podvozja pa ni treba na kolovoze. Dovolj je luknjasta makadamska cesta, po kateri se 18-palčna kolesa sprehodijo v zadovoljstvo potnikov. Tudi čez "ležeče policaje" se med šoferji ne bi tako "šimfalo", če bi se vsi vozili v XC-jih.

Zmogljivosti, poraba

V drugo nam je testni volvo XC90 s petvaljnim dizlom "pokuril" več (12,4 l/100 km) kot prvič (10,4). To pot smo ga res dobro preizkusili na makadamu, vzrok za višjo porabo pa tiči v našem prvem testu. Takrat pozimi je bil namreč štiripogonski avto opremljen z letnimi pnevmatikami, tako da smo se večinoma vozili po zasneženih podlagah in to kot "po jajcih". Sicer pločevina ne bi ostala cela in to se pozna pri porabi. Stopetinosemdeset konj mora premagovati več kot dve toni, kolikor znaša masa praznega vozila, tako da pospeški ne tlačijo hrbtov ob naslonjala. Vseeno pa moč povsem ustreza namenu vozila, več kot dovolj jo je za polno obremenitev in tudi za vleko kakšnega plovila ali bivalne prikolice.

Cena, tekmeci

Volvo XC90 se v Evropi težje spopada s tekmeci kot v Ameriki, kjer je mnogo bolj čislan. Morda na starem kontinentu ne damo dovolj na švedsko kakovost in še bolj prislovično varnost. Ali se nam skopuško zdi, da sta navedeni dve odličnosti predrago ocenjeni? Avto sicer spada v ugledno družbo prestižnih štiripogoncev, kamor sodijo audi Q7, BMW X5, mercedes-benz ML, nissan murano, volkswaen touareg ... Z močjo preko 130 kW spada v cenovno neugoden zavarovalni razred, registracijske cene pri nas pa mu tudi serijski filter trdih delcev ne zbije. V testnem volvu je bilo poleg osnovnih 13,2 milijona še za dobra dva milijona dodatne opreme, tako da testni ocean race velja več kot 15 milijonov. Ampak to je cena za popolnost ...