Volvo V60 D4

Novi žarometi, nova maska ...

Ob prenovi so se oblikovalci znebili ločenih žarometov. Naj spomnimo, prej so bile dnevne LED-luči ločene od glavnih, navzdol zašiljenih žarometov, zdaj so ti oblikovani bolj konservativno, LED-okrasje pa je integrirano v spodnji del odbijača. Zgornja odprtina za zajem zraka je zdaj širša, vpadljivejša, zadek ostaja praktično enak.

Kabina ostaja odlična, digitalni merilniki le ob doplačilu ...

Sodobna potniška kabina ostaja izredno prijetna, kakovostno obdelana, odlično sestavljena in ergonomsko vzorna. Kljub velikemu številu stikal na tako imenovani lebdeči sredinski konzoli so vsa razporejena logično, pregledno in še pomembneje, vsa so, tudi zaradi rahlega nagiba plošče, v neposredni bližini voznikovih prstov. Manjka dodatnih odlagalnih površin – pokrita predala v sredinskem grebenu sta prostorna, predala v sprednjih vratih sta ozka in kratka, odlagališče za konzolo je slabo dostopno.

Glavna novost ob prenovi je zamenjava klasičnih merilnikov s sodobnimi, digitalnimi. Rešitev, preneseno iz manjšega in novejšega V40, hvalimo zaradi grafične dodelanosti in uporabnosti, a poudarjamo, da je na voljo zgolj ob doplačilu pri dražjih paketih opreme.

Udobje vrhunsko, prostornost manj

Hvalimo udobje sprednjih sedežev, prostornost klopi ne presega povprečja. V60 smo že v enem od prejšnjih testov označili za kupejevskega karavana in ga potisnili ob bok manj prostornim predstavnikom segmenta.

Kakovostno obdelan prtljažnik sicer prepriča s kratkim nakladalnim robom, možnostjo preproste pregraditve in ob podrtih sedežih tudi s popolnoma ravnim dnom, manjka pa zlaganje sedežev s pomočjo vzvodov in manjkajo litri.

Le 430 jih je v osnovi in čeprav trdimo, da zgolj litri običajno ne povedo celotne zgodbe, je razlika v primerjavi z drugimi, običajno nekoliko večjimi tekmeci srednjega razreda, očitna. V60 je pravzaprav karavanski alfa romeo zadnjih let. Privlačen, a podpovprečno prostoren.

Iščejo se umirjeni vozniki ...

Na cesti se hitro razkrije umirjen značaj, nedvomno povezan tudi z željami večine Volvovih kupcev. Udobje pred vsem, je slogan V60, zato je blaženje zgledno, nagibanja karoserije je relativno veliko in podvozje je nastavljeno tako, da odpušča napake. Od športne vožnje odvrača tudi malenkost (pre)visok položaj sedenja za volanom. V potovalnem smislu je V60 zasidran trdno v vrh segmenta.

Tudi uskladitev sodelovanja pogonskega sklopa velja za umirjeno. Samodejni, šeststopenjski menjalnik ni bliskovito hiter, a deluje uglajeno, predvsem pa ne zamuja med manevriranjem pri počasnih hitrostih.

Dvolitrski petvaljnik s 120 kilovati je glede na segmentno povprečje relativno glasen, a mu brbotanja ne štejemo v minus. Značilno globok, prijeten zvok bogati značaj avtomobila, zmogljivosti so zadovoljive in vseh 400 njutonmetrov navora je na voljo že pri 1500 vrtljajih. Na testu je v povprečju porabil 6,6 litra goriva na sto kilometrov. Celotno vozniško izkušnjo opisujemo kot ležerno, sproščujočo.

Če voznik pozabi, zavre sam

Na področju varnosti mu težko očitamo kakršnokoli pomanjkljivost. S sistemi, kot je samodejno preprečevanje trkov pri nižjih hitrosti, zaznavanjem vozil v mrtvem kotu in opozorilnikom pred naletom je Volvo oral ledino že pred leti in delovanje omenjenih pomagal je brezhibno.

Hvalimo tudi odzivno delovanje radarskega tempomata, ki ob umiku vozil spredaj ne okleva s pospeševanjem, omogoča pa tudi izklop radarskega delovanja in uporabo le običajne funkcije – vzdrževanja določene hitrosti.

Sistem za vzdrževanje vozila na voznem pasu je deloval pomanjkljivo ob zmanjšanju kakovosti cestne poslikave oziroma slabše vzdrževanih belih črtah ob robovih cestišč, sistem za branje znakov pa je večinoma deloval vzorno. Med testom se je zmotil le dvakrat, ko je predlagal drugačno hitrost od predpisane.

Dobro opremljen premijski avtomobil ne more biti poceni

Tako opremljen V60 je nedvomno drag. Že v osnovi podkrepljen z najvišjim paketom opreme summum in dodatno podprt z dodatki, kot so biksenonski žarometi, in paketom za podporo vozniku, ki vključuje številno aktivno-varnostne pripomočke, predstavlja manj ugodno alternativo večinoma prostornejšim tekmecem, sploh ob upoštevanju dejstva, da so mnogi od njih volva dohiteli tudi na področju napredne tehnologije.

Podobno kot pri testu manjšega V40 kot prvi varčevalni ukrep priporočamo razmislek o manj zmogljivi D3 ali celo štirivaljni izvedenki D2 in izbiri ročnega menjalnika.