Težko je najti boljši avtomobil za takšen denar #foto

Pri Suzukiju je pogled na cenik razmeroma preprost in zato med sabo tudi lažje primerljiv. Na voljo so štirje paketi, dva motorja in izbira menjalnika je mogoča le pri motorju 1.0 in 1.4. Naš testni SX4 je bil opremljen z najvišjo stopnjo elegance top, ročnim menjalnikom (samodejnega pri hibridu ni) in štirikolesnim pogonom. Cena skupaj s pripravo, nultim servisom in kovinsko barvo je tako 24.500 evrov. Na prvi pogled ne več tako poceni, a vseeno je praktično nemogoče najti tekmeca, ki za takšno ceno ponuja štirikolesni pogon, hibridno tehniko, veliko dodatne opreme vključno s panoramsko streho in usnjeno notranjostjo v spodobno velikem avtu (4,3 metra). Suzuki se tako drži preverjenega recepta, kjer za zmeren vložek ponujajo veliko. Morda je pri SX4 še največji minus njegova zunanja podoba, a tudi tukaj so naše mišljenje med testom kar nekajkrat na laž postavili naključni mimoidoči.

Z modelnim letom 2020 je SX4 ostal enak kot prej, a je dobil pomembno novost pod pokrovom motorja – 1,4-litrski turbomotor s 48-voltno tehnologijo blagega hibrida. Foto: Gašper Pirman

Za tiste, ki jih modne smernice ne ganejo preveč

Križanec SX4 seveda ne visi na stenah mladostnikov in se po pojavnosti nikakor ne more primerjati z dražjimi ter vizualno bistveno Da ima hibridni pogon, je od zunaj vidno le s pomočjo majhne oznake na zadku. Foto: Gašper Pirman bolj privlačnimi modeli. A kljub temu smo bili presenečeni nad pozornostjo, ki smo jo dobili. Čeprav o njegovem hibridnem srcu govori le majhna oznaka na zadku, so do nas pristopili številni obstoječi lastniki, ki so iskali informacije iz prve roke. Gospod, ki še ni lastnik suzukija, je bil celo tako zelo zainteresiran, da smo ga peljali na nekajkilometrski test izpred trgovine do okoliških vasic in nazaj.

Preden na dolgo začnemo pisati o novem paradnem konju znamke, naj zapišemo njegovo mišljenje. SX4 je bil v ožjem izboru z Volkswagnovim t-rocom, tega je že peljal na testno vožnjo. Ko sva sedla v avtomobil, je sprva izrazil željo, ali lahko ponastavim števec za porabo goriva. Meni osebno je bila najbolj zanimiva prigoda takoj na začetku. 1,4-litrski motor je resnično tih in v prostem teku praktično neslišen, še preden sva speljala, me je tako gospod opozoril, da nisem prižgal avtomobila. Ko je čez nekaj sekund ugotovil, da motor deluje, se je le sramežljivo opravičil in najin kratek test se je začel.

Neslišen in v užitek za vožnjo

Naslonjalo zadnje klopi ima pomičen naklon. Foto: Gašper Pirman Njegove ugotovitve so bile podobne mojim, ko sem prevozil prvih nekaj kilometrov – škoda, da pri tem motorju ni samodejnega menjalnika, ugašanje in ponoven zagon motorja na semaforju je nezaznaven in pojemka pri regeneraciji energije med vožnjo praktično ni čutil oziroma je pričakoval močnejšega.

Zataknilo se je pri povprečni porabi goriva. Na spletni strani proizvajalca je navedena številka 4,6 litra, ki je zelo mamljiva. Pri najinem kratkem testu, ki je bil prekratek za resnično oprijemljive rezultate, a je gospodu ponudil vsaj dostojen pogled v povprečno porabo. Pri vožnji od semaforja do semaforja se je trenutna poraba pri SX4 takrat gibala med šestimi in 6,5 litri, na trzinski obvoznici se je zadrževala na približno petih litrih, na koncu pa ustavila pri 6,6 litra.

To je dva litra več od tovarniško obljubljene porabe, a hudič se skriva v podrobnostih. Pogled na tehnične podatke namreč razkriva, da je poraba zapisana po merilnem ciklu NEDC in za različico s pogonom na sprednji kolesni par. Štirikolesni pogon dvigne povprečno porabo po podatkih tovarne na 4,9 litra. Bistveno bolj točen pa je podatek po WLTP, kjer je za štirikolesno gnani SX4 postavljena na 6,2 litra. Na kratkem testu je torej avtomobil porabil 0,4 litra več, kot pravijo uradni podatki. Bistveno bolj pomemben je podatek o naši povprečni porabi – po tisoč kilometrih se je ta ustavila pri 6,4 litra.

Kaj pravita sosedova suzukija?

Še en primer iz prakse. Pri sosedih imajo na svojem dvorišču parkirana dva tri leta stara suzukija. Oba z najvišjo opremo, avtomatika in z 1,4-litrskim motorjem boosterjet. Vitara, vožena predvsem na daljše razdalje in z nežno nogo, porabi po potovalnem računalniku 6,8 litra goriva. Drugi je SX4 s-cross, vožen predvsem na kratke razdalje in veliko časa preživi na okoliških kolovozih in gozdnih poteh. Tam je na potovalnem računalniku izpisano 8,3 litra. Ko smo s testnim SX4 vozili izključno kratke razdalje, se je poraba ustavila pri sedmih litrih, kar potrdi naše prejšnje ugotovitve, da je hibridni motor od primerljivega 1,4-litrskega varčnejši za liter do liter in pol.

Fotogalerija

1

 / 19

Štirikolesni pogon po meri gozdnih bob stez

Zaradi stalnega štirikolesnega pogona allgrip SX4 ponuja zanimivo, prepričljivo izkušnjo, ki omogoča precej dinamično nizanje asfaltnih zavojev z razmeroma majhnim nagibanjem karoserije kljub višje postavljenemu težišču. Pogon ne zamuja, tudi ko asfalt zamenja makadam ali pa je cesta mokra oziroma zasnežena.

Izbirno stikalo pogona ponuja še program, prilagojen površinam z najmanj oprijema, kot je na primer sneg. V najtežjih voznih položajih, ko se je treba izvleči iz blatnega kolovoza ali pa preplezati razrito gruščnato pot, je na voljo še funkcija lock, s katero voznik vklopi zaporo sredinskega diferenciala, ki navor porazdeli enakomerno med osi, s sistemom nadzora zdrsa pa poskrbi še za ustrezno krmiljenje navora na vsakem posameznem kolesu in posledično povečanje oprijema tam, kjer ga je največ. Funkcija lock deluje do hitrosti 60 kilometrov na uro, potem pa se samodejno izklopi in vklopi program snow (sneg) za vožnjo v zahtevnih pogojih.

Na merilnikih lahko voznik pregleduje, koliko mililitrov goriva je prihranil s sistemom stop&start, delovanje hibridnega pogona in napolnjenost baterije. Foto: Gašper Pirman

Osnova ostaja enaka

SX-4 ni nov model, v takšni obliki je na trgu že tri leta, zato o novostih ne moremo pisati. Še vedno ostaja bogato opremljen Najvišji paket opreme elegance top prinaša panoramsko streho in usnjeno oblazinjenje. Foto: Gašper Pirman crossover z 18-centimetrsko oddaljenostjo od tal. Digitalni osrednji zaslon je preprost in z zanimivo rešitvijo za uravnavanje glasnosti. Lahko bi bil hitrejši in tudi večji, a na koncu bi lahko s takšnimi izboljšavami izgubil cenovno privlačnost.

Kupec se lahko odloči tudi za slabše opremljene pakete, kjer si ceno bližje dvajsetim tisočakom zniža z izbiro običajnega oblazinjenja in brez panoramske strehe. Še vedno nas je zmotila prevelika odzivnost zaviranja v sili. Panični odzivi sistema proti naletu, ki se je oglasil in zasvetil rdeče tudi v položajih, kjer resnične nevarnosti naleta sploh ni bilo. Radarski tempomat deluje odlično, a je njegovo delovanje zaradi ročnega menjalnika omejeno nad hitrostjo 40 kilometrov na uro. Hvalimo tudi to, da premik prestave ne ugasne radarskega tempomata.