Petek, 29. 1. 2021, 6.59
3 leta, 2 meseca
Test nove različice: hyundai i10 T-GDi N Line
Odličen "športni" avtomobil za voznika začetnika #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
1
Spremembe pri N-line so skoraj kot pri prenovah: maska v enem kosu (premium ima dvojno), ostre "ledice" (premium ima okrogle 7-delne), preoblikovan športni odbijač …
Hyundai i10 N-line je vizualna in vsebinska popestritev oblikovno že tako posrečenega i10 1.2 premium, ki smo ga nedavno opredelili kot všečno vozilo za mestne in primestne relacije. Z več moči in daljšim menjalnikom lahko zdaj bolj mirno prekrižari celo Slovenijo, s številnimi športnimi dodatki pa je postal še bolj zanimiv za mlajšo populacijo.
N-line se predstavlja z množico rdečih dodatkov na svetlo modri osnovi, ki delujejo izrazito dinamično, vendar prav nič kičasto. Rdeča nit se nadaljuje v notranjosti s športnimi sedeži in kovinskimi stopalkami, kar namiguje na vsebino pod pokrovom motorja. Varnostna in funkcionalna oprema ustrezata najbogatejši stopnji premium.
Litrski trivaljni turbo motor s stoglavo konjenico omogoča živahne pospeške 1,1 tone težkega vozila z dodatno utrjenim podvozjem. S povečanjem moči je menjalnik dobil daljša prestavna razmerja, ki omogočajo bolj mirno in manj hrupno vožnjo po avtocestah v primerjavi z atmosferskima 1.0 in 1.2.
Cena testnega vozila je malce zapletena, saj za osnovo postavlja model 1.2 premium (13.690 EUR), nato pa si cene sledijo po sledečem seznamu: motor 1.0 T-GDI (750 EUR), paket N-line (600 EUR), peti sedež (280 EUR), zasilno rezervno kolo (70 EUR), radio DAB (120 EUR), kovinska barva (330 EUR) in priprava vozila (140 EUR).
Poraba na testu: 6,3 l/100 km
Cena vozila: 15.980 EUR
N-line skoraj kot prenova
Če bi skupaj postavili hyundaia i10 premium in N-line, bi lahko slednjega označili skoraj kot prenovo tretje generacije. Športna maska je oblikovana v enem kosu, "šminkerske ledice" s sedmimi pikami so zamenjale po tri ostrejše prečke, meglenki sta nameščeni v vodoravnih odprtinah nad športnim odbijačem. Našpičeni malček stoji na športnih platiščih, izpod odbijača zadaj štrli dvojna cev.
K paketu N-line zunaj spadajo še črne obrobe ostrešja, rdeča napisa i10 in N-line ter rdeče podčrtana odbijača. Notranjost krasijo rdeči šivi na volanu z znakom N. Tako manšeti prestavne ročice in obrobe športnih sedežev kot tudi zračnika, okrogla gumba klimatske naprave in delček N-line prestavne ročice so obarvani rdeče.
Ponavljamo svoje ugotovitve testa i10 premium. Malček z nadpovprečno prostorno kabino lahko sprejme štiri odrasle osebe, skozi dovolj velika vrata s primernim kotom odpiranja pa lahko dve osebi zlahka zlezeta na zadnjo klop.
Rdeči dodatki so ravno prav odmerjeni, da ne zgledajo kičasto.
Voznik se lahko zadovoljno smeje
Športno polepšana notranjost naredi velik vtis. Sprednja sedeža nista samo lepega videza, ampak sta tudi dobro krojena. Voznikov sedež je nastavljiv tudi po višini. Občutki med uporabo kratke prestavne ročice so odlični, i10 je tudi eden redkih malčkov, pri katerem nismo pogrešali šeste prestave. Volan je enako neposreden kot pri stopnji premium, le da je lepše obdelan s prešitim usnjem. Športne občutke pozitivno stopnjujejo kovinske stopalke in klasična ročna zavora, le volan jim ne sledi v celoti, saj je nastavljiv zgolj po višini.
Če bi imel 122 konj, bi bil morda prehuda raketa
V mislih imamo litrski trivaljnik, ki žene nedavno preizkušenega i30 wagon. Motor i10 1.0 T-GDI pri enaki delovni prostornini razvije 73,6 kilovata, kar je približno 15 manj, kljub temu pa deluje bolj živahno. Delno zaradi skoraj 300 kilogramov manjše mase in delno zaradi nastavitev, ki omogočajo največji navor 500 vrtljajev nižje, torej že pri 1500. Morda je komu žal, vendar so pri Hyundaiu mejo za i10 postavili pri stotih konjih.
Vrtljajev se motor ne brani in zna lepše zapeti kot drugi trivaljniki. V naprezanju za čim manjšo porabo goriva (5,4 po WLTP) naj bi vozniki prestavljali že pri 1750 vrtljajih. Ko smo tako poizkusili v četrti prestavi, nam zvok in ne prav mirno delovanje motorja v peti prestavi pri 1250 vrtljajih res nista bila všeč. Zato smo prestavljali malo po svoje in porabili kakšen "deci" več, vendar trdimo, da bi tako ravnali tudi, če bi imeli tega hyundaia v svoji lasti.
Galerija: športni paket N Line je prav prijetna popestritev
Na voznikovi strani je ogledalce pokrito s pomično plastiko, na sovoznikovi strani pa je ni. Pravzaprav nas ni zmotilo, ni pa nam bilo jasno, zakaj je temu tako.
Med ovinki je trši, na avtocesti bolj miren in tih
Športno polepšana notranjost res naredi vtis. Manjka le pomik volana po osi.
Kdor izbere N-line ve, da bo vožnja trša, vendar med ovinki bolj zabavna. Zanesljive občutke med dinamično vožnjo po zavitih cestah zagotavlja kombinacija primerno natančnega volana in športnega podvozja. Konji so prav na tisti meji, do katere bi ga starši še upali nameniti nadobudnemu nasledniku. Če bi imel litrski trivaljnik v lahkem i10 15 kilovatov več kot v nedavno opisanem i30 wagon, bi jim gotovo povzročal preveč skrbi.
Pozitivno nas je presenetila sorazmerno mirna vožnja po avtocesti. Tudi med prehitevanjem tovornjakov ga zračne turbulence niso premetavale po cesti, za povrh pa s 3000 vrtljaji pri 130 kilometrov na uro ni bil preglasen. Motor i10 1.2 se je na primer vrtel na 3800 vrtljajev.
Testna poraba 6,3
To je rezultat po dveh točenjih, med testom pa je poraba nihala od 5,1 do 7 litrov na 100 kilometrov. Med 230-kilometrsko podeželsko vožnjo izven avtocest (pri hitrosti največ 53 km/h v naseljih in 93 km/h izven naselij) smo s porabo 5,1 litra na 100 kilometrov ostali celo pod WLTP, na 40 mestnih kilometrih je računalnik nameril porabo 6,0. Na mokri avtocesti je i10 do Vrhnike porabil 5,7, po suhem do Novega mesta pa 5,5. Obakrat smo vozili s tempomatom na 133 km/h, kar ustreza dejanski hitrosti 130 km/h. Če nas spomin ne vara, so nam litrski trivaljniki drugih znamk porabili več.
| tehnični podatki | hyundai i10 T-GDI N-line |
| vrsta motorja | bencinski turbo |
| prostornina v ccm | 998 |
| moč v kW (KM) pri vrt./min. | 73,6 (100) pri 6000 |
| največji navor v Nm pri vrt.min. | 172 pri 1500-4000 |
| menjalnik | 5-stopenjski ročni |
| pogon | sprednji |
| mere (dolžina x širina x višina) v mm | 3675 x 1680 x 1483 |
| medosna razdalja v mm | 2425 |
| prtljažnik v litrih | 252 - 1050 |
| število sedežev | 5 |
| masa praznega vozila (nosilnost) v kg | 1115 (355) |
| največja hitrost v km/h | 185 |
| pospešek do 100 km/h v sekundah | 10.5 |
| poraba (po normah EU) v l/100 km | 5.4 |
| poraba na testu v l/100 km | 6.3 |
| cena osnovnega modela v EUR | 9,970 |
| cena testnega vozila v EUR | 13,690 |
| cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR | 15,980 |
Podpiramo: po dva gumba za klimo in radio ter klasična ročna zavora.
Za voznikom višine 190 cm lahko sedi bolj vitek potnik enake postave.
Razredno povsem primerna "majhnost" 252-litrskega prtljažnika je podrejena prostornosti kabine. Zgornji položaj prtljažne plošče tvori ravno dno s položenimi naslonjali.
1