Peugeot 206 RC

Kdo bi si mislil, da bo majhen kompakten avtomobilček, kot je "pežo" 206, sicer ljubljenec predvsem ženske populacije in ljubiteljev štirikolesnih "srčkov", na voljo tudi s številčno, kar 130 kilovatno konjenico? Seveda, bilo je le vprašanje časa, pravijo poznavalci, saj je Renault že pred leti ponudil 172-konjskega clia ... Peugeot je pripravil resen in argumentiran odgovor, ki mu le stežka oporekamo.

Zunanjost, notranjost

Avtomobil je oblikovan "organsko", zunaj in znotraj je namreč lepo zaobljen. Praktično nima oglatih potez, zato je za oko prijeten in nežen. Verjetno je tudi zato karoserija 206 že nekaj let med bolj priljubljenimi "ženskimi" avtomobili, pa tudi prenekateri mladenič v najstniških ali nekoliko bolj izkušenih letih poseže po njem. No, tudi peugeot 206 RC je na zunaj skorajda neagresiven avtomobil, obenem pa ne sodi ravno med vsakdanje avtomobile za po mestu ... Da je pod pokrovom motorja nekaj več kot le povprečen 1,4-litrski agregat pustijo slutiti 17-palčna platišča z nizkopresečnimi pnevmatikami 205/40, dvojna izpušna cev, nižje podvozje in napis RC, a te detajle nepozoren opazovalec le stežka opazi. Marsikomu bi bilo bolj prav, če bi RC od zunaj bolj spominjal na 206 WRC.

Ko pokukamo v kabino, nakazujeta agresivnost dva elegantna in prijetno ter dinamično oblikovana školjkasta sedeža s sorazmerno dobrim (a ne vrhunsko, radikalno športnim) bočnim oprijemom. Temni merilniki z belo osvetljenimi kazalci delujejo bistveno bolj elegantno od tistih belih z oranžnimi kazalci v modelu S16. V usnje obšit lok nad merilniki je diskreten, a deluje močno, volan pa po občutku na dotik sodi med najbolj prijetne, saj je ergonomsko oblikovan in ravno prav debel. Aluminijasti detajli na pragovih, ročkah za odpiranje, na menjalni ročici (ta pozimi tako zmrazi, da zahteva uporabo desne rokavice) ter še nekatere manjše poslastice, dajo vozniku občutek, da se pelje v majhnem dragulju. Vožnja je lahko ne le dinamična, ampak tudi zelo adrenalinska. Zadnja klop je sicer prijetno oblazinena, vendarle pa se na daljšo pot v takšnem avtomobilu v štiri ne bi podali. No, pa saj je idealen za krajše izlete v dvoje ali v "solo rider" izvedbi kar tako, za zračenje možganov.

Vozne lastnosti

"Ercejka" se odlično drži ceste, seveda pod pogojem, da ne pretiravamo z desno stopalko. Ta je zelo mikavna, saj sproži adrenalin v tistih približno 180 konjskih močeh, ki rezgetajo v 1997-kubičnem agregatu s sicer elektronskim vbrizgom in enojnimi vžigalnimi tuljavami. RC pokaže vozniku užitke, bodisi na kratkih ravninah, kjer je treba hitro pospešiti in zagrgrati iz izpušne cevi, ali v ovinkih, kjer v spremljavo hitremu vrtenju prijetnega in ravno prav odzivnega volana stopalke za sklopko, zavoro in plin igrajo kot prsti trobentača Dizzyja Gilespieja. Elektronski sistem za preprečevanje zdrsavanja ima včasih nekaj dela, saj avtomobil vozniku zagotavlja občutek varnosti tudi takrat, ko se lahko znajdemo že blizu roba. Avtomobil seveda ni nevaren, prav nasprotno - agregat je skrajno uglajen, podvozje zanesljivo in kljub tršim nastavitvam udobno, menjalnik in pogonski sklop z dodatki pa kljub močnemu agregatu prirejeni tako, da so sunkoviti takrat, ko to zahtevamo, sicer pa dovolj nežni. Med ovinkarjenjem po Sloveniji smo se prepričali, da je avtomobil še bolj obvladljiv kot doslej najmočnejša dvestošestica z oznako S16, ki zmore slabih 50 konjskih moči manj. Zgodba zase je prestavljanje - menjalnik je pač povsem pežojevski. Ni med najbolj natančnimi, a svoje delo opravlja dovolj zanesljivo.

Zmogljivosti, poraba

206 RC je sorazmerno divji bolid, katerega na dirkah v pospeševanju ne more prehiteti kar vsak, ki je nekoliko spremenil nastavitve svoje dizelske škode. Brutalni pospešek je sicer lahko tudi skrajno zabaven atribut, ki se ga s takšnim avtomobilom poslužimo vsaj nekajkrat dnevno - sicer bi bil nakup pravo zapravljanje denarja. Marsikdo bi rekel, da je zapravljanje tudi hranjenje tega divjaka, a 12 litrov, kolikor rabi za 100 kilometrov, če imamo res težko desno nogo in morda nismo vajeni optimalno voziti ovinkov, preveč zaviramo in pospešujemo, tudi ni tako spektakularnih. Pri normalni vožnji lahko dosežemo tudi 6 litrov, po mestu pa seveda približno 10 ali kakega pol litra manj, odvisno, koliko se dovolimo provocirati na semaforju. Kdor ima dovolj denarja za nakup tega konjička, bo nekaj porabil tudi za krmo, pa morda za kakšno dodatno opremo. Agregat je doživel nekaj sprememb, predvsem so izboljšali spremenljivo krmiljenje ventilov, vgradili ostrejšo odmično gred in prilagodili izpušni sistem. Ena od novih lastnosti je pravi rjoveči dirkaški zvok, ki ga dodobra loči od doslej najzmogljivejše dvolitrske različice. Ni čudno - pri 7000 vrtljajih zmore levček 180 konjskih moči - kar 163 na tono lastne mase, pri 7300 začne elektronika prekinjati dovod goriva, da motorja ne priženemo v previsoke vrtljaje. Avtomobil je sicer sorazmerno lahek, 1100 kilogramov z vsemi tekočinami in gorivom pa pospeši do 100 km/h v 7,4 sekunde - in pri tem rjove, da je veselje!

Cena, tekmeci

Avtomobil se lahko primerja z enako velikimi, a manj zmogljivimi bratci, od katerih ima pravzaprav le dva dorasla tekmeca: renaulta clia RS in minija cooper S. Vsi drugi so le podobno velike školjke s konjenico, ki jo lahko na tem mestu primerjalno imenujemo "podhranjena" - nudijo recimo le okoli 130 KM (fiat punto abarth, seat ibiza, skoda fabia RS ...). Morebiti kupci kolebajo, ali bi kupili raje kak večji cestni dirkalnik, naprimer hondo civic Type-R ali toyoto corollo T-sport, ki se tudi ponašata s spremenljivim krmiljenjem ventilom in to dejstvo še bolj nazorno izražata s formulskim zvokom od 6000 vrt/min navzgor. Toda omenjena primerka sta tudi nekoliko dražja, RC pa je s 4,5 milijona SIT še sprejemljiv.