Torek, 30. 6. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Iz New Yorka prihaja sporočilo za Slovenijo. Ni prijetno.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,75
Se ameriško javno mnenje obrača na levo – in to precej na levo? To bi lahko na hitro sklepali po nedavni zmagi pripadnikov levega krila demokratov na demokratskih primarnih volitvah v New Yorku. Po drugi strani pa je dogajanje v velemestu, ki velja za svetovno prestolnico kapitalizma, del širše zgodbe, ki je pred leti pripeljala do vzpona Donalda Trumpa.
Donald Trump se je trikrat poročil, le ena od žena je bila Američanka, drugi dve, prva Ivana in trenutna Melania Trump, sta v ZDA prišli iz Evrope. Trumpova prva hčerka ima češko oziroma slovansko ime Ivanka, zdaj pa je poročena z Jaredom Kushnerjem, ki je judovskega rodu. V judovsko vero se je spreobrnila tudi Ivanka.
Trumpova internacionalna družina
Druga Trumpova hčerka, Tiffany, se je poročila z Michaelom Boulosom, ki je po obeh starših libanonskega rodu (starša sta libanonska kristjana, pri čemer se je mama Sarah rodila v afriški državi Burkina Faso). Boulos je odraščal v Nigeriji.
Trumpov najmlajši sin Barron naj bi odraščal s slovenščino kot svojim prvim jezikom. V preteklosti so trdili, da je kot otrok govoril angleščino s slovenskim naglasom.
Priseljenske korenine vodilnih mož gibanja Maga
Tudi Trumpova mama Mary Anne se je rodila v tujini – na Škotskem, pri čemer njen prvi jezik sploh ni bila škotska angleščina, ampak škotska gelščina, keltski jezik, ki je zelo soroden in podoben irski keltščini. Njegov oče Fred se je sicer rodil v ZDA, a staršema, ki sta se rodila v Nemčiji.
Donald Trump in njegova družina, ki ima priseljenske korenine.
Trump in člani njegove družine imajo torej priseljenske korenine. Zato je na prvi pogled malce presenetljivo, da se Trumpa povezuje s ksenofobijo in s t. i. ameriškim krščanskim nacionalizmom. Tako kot je na prvi pogled presenetljivo, da podpredsednik ZDA JD Vance, ki je poročen z v ZDA rojeno Indijko Uši Čilikuri (Ushi Chilikuri), svari Evropo pred množičnimi migracijami iz neevropskih držav.
Trumpov vzpon in obljube o koncu množičnih migracij
Podobno velja za najbogatejšega človeka na svetu, Elona Muska. Ta se je rodil v Južni Afriki in ima v svojih podjetjih zaposlene priseljence ter je v ZDA velik podpornik vizumskega sistema za tuje delavce H-1B. Evropejce pa po drugi strani svari, da množične migracije vodijo v državljansko vojno.
Prav nasprotovanje množičnim migracijam v ZDA je verjetno glavni razlog za politični vzpon Trumpa in njegovega gibanja Maga. A vprašanje je, ali je to tudi glavni vzgib za Trumpa. Morda je bolj kot dejstvo, da so ZDA leta 2008 dobile svojega prvega temnopoltega predsednika, demokrata Baracka Obamo, na miselnost newyorškega nepremičninskega milijarderja Trumpa vplivala svetovna finančna kriza, ki je prav tako izbruhnila leta 2008.
Trumpov strah pred newyorškim levičarskim populizmom?
Leta 2011 je v New Yorku vzniknilo levo usmerjeno populistično gibanje Okupirajmo Wall Street (Occupy Wall Street). Glavni slogan gibanja je bil: "Mi smo 99 odstotkov" (ang. We are the 99%). Torej so se pripadniki gibanja šteli za predstavnike 99 odstotkov Američanov, ki se bojujejo proti enemu odstotku ameriških bogatašev.
Gibanje Okupirajmo Wall Street iz leta 2011 je bilo posledica svetovne finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008.
Trumpove politične obljube iz leta 2015 (gradnja mogočnega zidu na meji z Mehiko, ki bo ustavila nezakonito priseljevanje) lahko razumemo kot način boja proti levemu populizmu gibanja Okupirajmo Wall Street: preusmeritev pozornosti z vprašanja družbene neenakosti na vprašanje priseljevanja (pri čemer moramo vedeti, da so Trumpova podjetja vedno zaposlovala priseljence, tudi nezakonite).
Trumpov odhod iz (nekdanjega?) simbola ameriškega kapitalizma
Trump je bil dolga leta eden od simbolov hrupnega in bleščečega ameriškega kapitalizma, ki ne pozna meja in dokončnih porazov. Bil je tudi eden od simbolov New Yorka, mesta, ki ni ne prestolnica ZDA ne prestolnice zvezne države New York (glavno mesto te zvezne države je Albany), a velja (tudi zaradi Wall Streeta) za svetovno prestolnico kapitalizma, za prestolnico Zahoda.
A v mestu, ki se vse bolj nagiba na levo, je Trump počasi postajal nezaželen – septembra 2019 je namesto New Yorka njegovo stalno prebivališče postalo posestvo Mar-a-Lago v Palm Beachu.
Vzpon newyorških demokratičnih socialistov
Junija 2018 je postala politična zvezda ameriške levice Alexandria Ocasio-Cortez, ko je na demokratskih strankarskih volitvah presenetljivo premagala pripadnika demokratskega establišmenta Joeja Crowleyja. Na kongresnih vmesnih volitvah novembra 2018 je AOC, ki je pripadnica demokratičnih socialistov, bila tudi izvoljena v ameriški kongres.
Zohran Mamdani in trije newyorški demokratični socialisti, ki bodo novembra morda izvoljeni v ameriški kongres (od leve proti desni): Claire Valdez, Brad Lander in Darializa Avila Chevalier.
Sedem let pozneje se je New York spet znašel v središču pozornosti, ko je bil za newyorškega župana izvoljen v Ugandi rojeni Zohran Mamdani, čigar starša sta indijskega rodu. Demokratični socialist Mamdani je po veri šiitski musliman. Poleg levega socialnega populizma in graje družbene neenakosti mu je veliko glasov prineslo tudi nasprotovanje izraelskemu obleganju Gaze.
Hladna prha za demokratski establišment
Mamdani je pred letošnjimi demokratskimi strankarskimi volitvami (New York je razdeljen na 26 kongresnih okrajev) na treh volilnih okrajih podprl tri demokratične socialiste: Darializo Avilo Chevalier, Claire Valdez in Brada Landerja. Vsi trije so zmagali, kar je velika prha za kongresnika Hakeema Jeffriesa in senatorja Chucka Schumerja, ki sta do zdaj veljala za glavna moža newyorških demokratov.
Kot piše švicarski medij Watson, je Mamdani največ tvegal s podporo Darializi Avili Chevalier, 32-letni doktorski študentki sociologije. Ta ni nikoli opravljala politične funkcije in je tarča očitkov zaradi svojega propalestinskega aktivizma, ki ne vsebuje jasne obsodbe Hamasovega terorizma. Kljub temu ji je uspelo premagati dosedanjega kongresnika Adriana Espaillata. Ta je imel podporo Jeffriesa, vodje demokratov v predstavniškem domu kongresa.
Republikanci svarijo pred vzponom komunizma v ZDA
Na zmago demokratičnih socialistov so se zelo glasno odzvali republikanci. Trump je vse tri razglasil za komuniste in zatrdil, da so ZDA čudovite in da nikoli ne bodo postale komunistične. Mike Johnson, predsednik predstavniškega doma kongresa, pa je izide newyorških volitev komentiral z besedami: "Vstajniška levica je v vzponu." Trdi tudi, da so časi zelo resni in da "je komunizem zdaj na ameriških obalah".
Poleg zahtev po zmanjšanju družbene in premoženjske neenakosti je pomembna politična tema v New Yorku izraelska politika do Palestincev. Na fotografiji: propalestinski protest v New Yorku leta 2024.
Kot tudi piše Watson, je velik poraženec newyorških volitev Izrael. Gaza je namreč že od leta 2023 pomembna politična tema v ameriški politiki. V New Yorku živi številčna judovska skupnost (več Judov živi samo še v Izraelu) – približno milijon.
Spopad dveh Judov: odločila večja kritika Izraela
Za enega od kongresnih sedežev sta se spopadla tudi dva kandidata judovskega rodu: dozdajšnji kongresnik Dan Goldman, ki je pred volitvami zmerno kritiziral Izrael, in Lander, ki je početje izraelske vojske v Gazi označil za genocid, zahteval ustavitev ameriške vojaške pomoči Izraelu in zavračal pomoč judovske proizraelske lobistične skupine AIPAC. Zmagal je z veliko prednostjo.
Kot piše Watson, je napačno, če Landerjevo zmago označimo zgolj za levičarski antisemitizem. Uživa namreč tudi podporo dela judovske skupnosti, vključno z Amichaijem Lau-Laviejem, progresivnim rabinom. Lau-Lavie je za Wall Street Journal po volitvah povedal: "Kar smo videli sinoči, je neposreden odziv na dejanja radikaliziranega Izraela, ki smo jim bili priča. Radikalizem rodi radikalizem."
Razlogi za vzpon levičarskega populizma?
Zmagoslavni pohod levičarskih populistov ni omejen na Veliko jabolko. Seattlu že vlada demokratični socialist in Washington bo verjetno kmalu sledil temu zgledu. Graham Platner, podpornik Bernieja Sandersa, ima dobre možnosti, da premaga Susan Collins, republikansko senatorko iz Maina. Zelo levičarski kandidati so zmagali tudi na različnih lokalnih volitvah.
Med razloge za ameriško nagibanje na levo (vsaj na demokratskih strankarskih volitvah) Watson prišteva bogastvo tehnoloških oligarhov (mišljen je seveda v prvi vrsti Musk), odkrito in neverjetno korupcija klana Trump, strah pred umetno inteligenco in draginjo ter pozivanje k višjim davkom za milijarderje, cenovno dostopnim vrtcem, boljšim šolam in zdravstvenemu sistemu za vse.
