Sreda, 24. 6. 2026, 8.45
2 tedna, 5 dni
Požar, vlom ali neurje? Najpogostejši vzrok škode v domovih je nekaj drugega.
Pripravljate večerjo. Iz omarice nad kuhinjskim pultom vzamete krožnik, ko se nenadoma zgodi nekaj povsem nepričakovanega. Z vrha kuhinjske omarice se usuje slap vode, ki v nekaj sekundah zalije pult, kuhalno ploščo, lesena tla in vse, kar je na dosegu. Žal to ni izmišljena zgodba, temveč moja osebna izkušnja, ko je v stanovanju nad mano počila cev. Neslišno in nevidno se je voda kopičila, dokler ni našla poti na plano.
Ko razmišljamo o nevarnostih, ki lahko ogrozijo naš dom, najpogosteje pomislimo na požar, vlom ali neurje. Redkeje pa pomislimo na vodo, pa čeprav je prav ta eden najpogostejših vzrokov za škodo v slovenskih domovih. In kar je najbolj zahrbtno: težave se običajno pojavijo brez opozorila. Počena cev, okvara pralnega stroja ali zamakanje lahko v nekaj minutah povzročijo škodo, katere odpravljanje traja tedne ali celo mesece.
Poletje je sicer čas, ko vodo povezujemo z osvežitvijo, dopustom in brezskrbnimi trenutki, a ta ima tudi drugo plat. Lahko postane eden največjih sovražnikov našega doma.
Moja izkušnja še zdaleč ni osamljen primer. Po podatkih Zavarovalnice Triglav je izliv vode eden najpogostejših vzrokov za nastanek škode v stanovanjskih hišah, v večstanovanjskih stavbah pa predstavlja kar okoli 35 odstotkov vseh škodnih primerov. Asistenčni primeri zaradi izliva vode predstavljajo celo 60 odstotkov vseh domskih asistenc Zavarovalnice Triglav v zadnjih šestih letih, njihov delež pa iz leta v leto narašča.
Poplava in izliv vode nista ista stvar
Čeprav je posledica v obeh primerih podobna – škoda zaradi vode –, gre za dva različna dogodka. Izliv vode je običajno posledica okvare znotraj objekta, na primer počene cevi, puščanja vodovodne napeljave ali okvare gospodinjskega aparata, poplava pa nastane zaradi zunanjih dejavnikov, kot so obilne padavine, narasli vodotoki in dvig podtalnice.
Slovenija je v zadnjih letih večkrat občutila posledice poplav, ki so prizadele cele regije in številne družine. Hkrati ostaja izliv vode eno najpogostejših tveganj v posameznih domovih. Voda je namreč prisotna v vsakem gospodinjstvu in prav zato lahko težave nastanejo tam, kjer jih najmanj pričakujemo.
Kar se je v mojem primeru začelo kot težava v enem stanovanju, je hitro postalo težava več stanovalcev. Voda vedno najde pot. Škoda se pogosto ne ustavi pri enem stanovanju, temveč se razširi na sosede, skupne prostore in včasih celo več nadstropij. Posledica pa niso le poškodovan parket, omarice ali gospodinjski aparati. Težave lahko povzročijo tudi vlaga, plesen in dolgotrajna obnova, ki kakovost bivanja slabšajo še dolgo po tem, ko je voda že odstranjena.
Ko so bila tla posušena, kuhalna plošča zamenjana in omarice obnovljene, sem se začela spraševati nekaj drugega. Če me je lahko presenetila počena cev v zgornjem stanovanju, kakšnim tveganjem je sploh izpostavljen moj dom? Je moja nepremičnina na območju, kjer obstaja večja nevarnost poplav? Kaj pa toča, potres ali zemeljski plaz? Na ta vprašanja danes ni več treba odgovarjati na pamet.
Kako dobro poznate tveganja svojega doma?
Po izkušnji z izlivom vode sem se začela spraševati, ali sploh poznam tveganja, ki jim je izpostavljen moj dom. Katera so? In kje lahko najdem zanesljive informacije, ki mi bodo pomagale oceniti, kako velika so v resnici?
Odgovore na ta vprašanja ponuja funkcionalnost Ocena tveganja v digitalni poslovalnici i.triglav. Ta uporabniku pokaže, katerim nevarnostim je izpostavljena njegova nepremičnina: od poplav in toče do potresa, udara strele in zemeljskega plazu. Rezultat je prikazan na preprosti tristopenjski lestvici (nizko, srednje ali visoko tveganje), zato uporabnik hitro dobi jasen vpogled v izpostavljenost svoje nepremičnine posameznim nevarnostim.
Ocena temelji na podatkih različnih strokovnih institucij in uradnih evidenc, med drugim na poplavnih kartah, podatkih o potresni ogroženosti, zemeljskih plazovih ter vremenskih ekstremih, ki jih zbirajo pristojne ustanove. Uporabniku tako na enem mestu ponudi pregled informacij, do katerih bi sicer težko prišel sam.
Ocena tveganja ni namenjena le preverjanju podatkov iz radovednosti. Njen cilj sta predvsem ozaveščanje o nevarnostih, ki lahko prizadenejo naš dom, in pomoč pri sprejemanju premišljenih odločitev glede njegove zaščite. To je še posebej pomembno, ker po podatkih Zavarovalnice Triglav kar tretjina nepremičnin v Sloveniji še vedno ni zavarovana.
Kaj storiti, če se zgodi izliv vode?
- Najprej ustavite dotok vode.
Če je mogoče, zaprite glavni ventil za vodo oziroma ventil pri napravi, iz katere voda izteka. - Poskrbite za varnost.
Če je voda dosegla električne naprave, vtičnice ali kuhalno ploščo, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregleda strokovnjak. - Omejite širjenje škode.
Vodo čim prej odstranite, umaknite pohištvo in predmete, ki jih lahko rešite, ter poskrbite za zračenje prostora. - Dokumentirajte nastalo škodo.
Pred začetkom večje obnove fotografirajte poškodbe, saj vam lahko to pomaga pri prijavi škodnega primera. - Obvestite upravnika, sosede ali zavarovalnico.
Če živite v večstanovanjski stavbi, čim prej obvestite tudi tiste, na katere bi lahko izliv vplival.
Takšne informacije niso koristne le iz radovednosti. Pomagajo namreč bolje razumeti okolje, v katerem živimo, in sprejemati premišljene odločitve o zaščiti doma. Mnogi se na primer sprašujejo, ali je njihova nepremičnina na poplavnem območju ali izpostavljena drugim naravnim nevarnostim, a odgovor pogosto iščejo šele takrat, ko je škoda že nastala.
Pomembna prednost funkcionalnosti je tudi njena dostopnost. Na voljo je vsem uporabnikom digitalne poslovalnice i.triglav, pri čemer sklenjeno zavarovanje ni pogoj za uporabo. Registracija je hitra in mogoča prek elektronske pošte, družbenih računov ali digitalne identitete Rekono oziroma SI-PASS. Uporabniki lahko tako v nekaj minutah preverijo stopnjo tveganja za svojo nepremičnino.
Letos je bila funkcionalnost dodatno nadgrajena. Uporabnikom je po preverjanju tveganj na voljo tudi informativni izračun premije za nadgradnjo obstoječega domskega zavarovanja, dodajanje posameznih kritij ali povečanje zavarovalne vsote. Tako lahko od preverjanja tveganj hitro preidejo k razmisleku, ali je njihov dom ustrezno zaščiten.
Pet stvari, ki bi jih po svoji izkušnji naredila drugače
- Redno bi preverjala vodovodne priključke in cevi.
Dotrajani spoji, obrabljena tesnila ali neopazna puščanja lahko dolgo ostanejo neopaženi, nato pa povzročijo veliko škodo. - Ob daljši odsotnosti bi vedno zaprla glavni ventil za vodo.
Preprost ukrep, ki lahko prepreči neprijetna presenečenja med dopustom ali daljšim potovanjem. - Več pozornosti bi namenila zgodnjim znakom vlage.
Madeži na stenah, neprijeten vonj ali odstopanje barve so lahko prvi opozorilni znaki, da nekje zamaka. - Preverila bi, kakšnim tveganjem je izpostavljen moj dom.
Poplava, toča, potres in zemeljski plaz so tveganja, o katerih pogosto začnemo razmišljati šele, ko je prepozno. - Poskrbela bi, da zaščita doma ustreza dejanskim tveganjem.
Ko poznamo tveganja, lažje ocenimo tudi, kakšna zaščita je za naš dom smiselna.
Poškodovano kuhalno ploščo je mogoče zamenjati, tla posušiti in omarice obnoviti. Izkušnja pa ostane. Mene je naučila predvsem to,da doma nismo izpostavljeni le tveganjem, o katerih največkrat govorimo. Včasih največ škode povzroči prav nekaj tako vsakdanjega, kot je voda.
Vseh nepredvidljivih dogodkov ne moremo preprečiti, lahko pa naredimo pomemben korak: spoznamo tveganja, ki jim je izpostavljen naš dom, in se nanje pripravimo, še preden nas presenetijo.
Avtorica: Živa Kalaš
