Opel meriva 1,4 turbo LPG

Gorivo, ki je cenejše od kurilnega olja

Avtoplin oziroma utekočinjen naftni plin (LPG) je zaradi visokih cen fosilnih goriv znova postal zelo zanimiv energent za pogon motorjev z notranjim zgorevanjem. Opel pa je poleg Fiata, Dacie in Volkswagna tisti avtomobilski proizvajalec, ki tudi na slovenskem trgu ponuja tovarniško prirejene modele za pogon na plinsko mešanico butana in propana (LPG).

Matematika sicer najbolje pojasni, zakaj je avtoplin dejansko zmožen družinskemu proračunu obljubiti varčevanje brez pretiranih rezov v socialne, oprostite, potovalne, izletniške transferje.

Za dobrih dvajset centov je še vedno cenejši celo od kurilnega olja, ki zgoreva v gorilnikih peči centralne kurjave in vsako zimo sive lase povzroča lastnikom v večini primerov predimenzioniranih slovenskih gradov. Mimogrede, tudi tukaj bo treba misliti na porabo in okolje, ne le na cesti oziroma za volanom.

Doplačilo se povrne po 25.754 prevoženih kilometrih, v desetih letih pa s plinom privarčujete vsaj dobrih 7.687 evrov

Dodatno investicijo v višini 1.100 evrov, kolikor je LPG-različica merive dražja (brez zapravljenega tisočaka za dodatno opremo) od samo bencinske (1,4 turbo 88 kilovatov), bi ob naši povprečni porabi plina na testu – 8,9 litra na sto kilometrov – zaradi trenutno veljavne razlike v ceni litra plina in bencina (0,639 evra) izplačali po 25.754 kilometrih, prevoženih na plin.

Ob upoštevanju, da povprečen voznik na leto prevozi okoli 20 tisoč kilometrov, bi torej v dobrem letu pokrili doplačilo ob nakupu, potem pa vsako leto dejansko na račun plina privarčevali 854,22 evra.

Z ekološkega vidika v resnici poseka vse svoje dizelske sestre

Čeprav je na papirju naša testna meriva v zrak na prevoženi kilometer spustila za 19 gramov več ogljikovega dioksida kot njena sestra z 1,3-litrskim dizlom v nosu, pa se je treba zavedati, da je v resnici ta razlika skoraj zanemarljiva, izpuh plinske merive pa je dejansko mnogo bolj čist kot izpuh najvarčnejše dizelske različice.

Treba se je zavedati, da če v valjih izgoreva mešanica butana in propana (LPG-zmes), v izpuhu praktično ni škodljivih trdih delcev, črnih saj, bistveno manjša, do 85 odstotkov, pa je tudi vrednost izjemno nevarnih dušikovih oksidov (NOX) in preostalih produktov izgorevanja fosilnih goriv (polovica manj ogljikovega monoksida ter skoraj nič emisij ogljikovodikov, žveplovega dioksida in preostalih toksinov).

Res pa je, da ima Opel v naboru modelov še bistveno učinkovitejšega avtomobilskega ekologa, ampero.

Za zmerne voznike

Že pri testu plinske astre sports tourer smo pohvali vozno avtonomijo. To tudi v merivi skupaj omogočata 54-litrski bencinski in 42-litrski plinski toroidni rezervoar, ki je iz prtljažnika izrinil rezervno kolo. Brez postanka na črpalki tako ta Oplov srednji enoprostorec zmore prevoziti več kot tisočkilometrsko etapo.

Je pa res, da bo motor bolj ustrezal umerjenim voznikom. 88 kilovatov in 175 njutometrov navora ni malo, a predvsem iskrivost se izgubi med kilogrami in dolgimi prestavnimi razmerji petstopenjskega ročnega menjalnika. Res pa je tudi, da je plin namenjen varčevanju, varčna vožnja pa seveda ima svoje zakonitosti. Ja, in sprehodi v rdeče polje vrtljajev nikakor niso del statuta energijske zmernosti na cesti.

Razlike v odzivnosti motorja pri vožnji na plin oziroma bencin nismo zaznali. Preklop med obema energentoma bodisi ročen (stikalo na sredinski konzoli) bodisi samodejni je ravno tako praktično povsem nezaznaven. Malce smo ta prehod začutili le pri visoki hitrosti na avtocesti, ko nam je zmanjkalo plina in je sistem samodejno v valje spet usmeril bencin.

Samodejni preklop na plin se po zagonu na bencin tudi pri hladnem motorju zgodi hitro, prej kot v kilometru vožnje. Ob zimskih temperaturah pa bo motor za preklop na plin verjetno potreboval kakšen kilometer več.

S prostorom in prilagodljivostjo suvereno obvladuje potrebe štiričlanske družino

Meriva je s skoraj 4,3 metre skupne dolžine in nekaj malega več kot 2,6 metra medosne razdalje povsem dovolj prostoren avtomobil za vsakodnevno uporabo štiričlanske družine.

S svojo prilagodljivostjo in 400-litrsko osnovno prostornino prtljažnika je še vedno bolj prepričljiva kot najnovejši kompaktni enoprostorci, ki so zrasli na osnovah malčkov. Z lahkoto torej opravlja nalogo prvega avtomobila, hkrati pa še vedno ni prevelika za jutranjo konico pred vrtcem in ozek, klavstrofobičen uvoz v mestno garažno hišo.

Idealne mere? Marsikdo bo pokimal. Za povrhu vsega pa se tudi na odprti cesti pelje zelo solidno.

Ker je kriza v državi pač vedno bolj resna, bencin in dizel dražja, mreža LPG-črpalk pa raste kot gobe po dežju, je o avtomobilu s solidnim družinskim potencialom, ki stokilometrsko razdaljo premaga za ceno sedmih evrov, vsekakor vredno razmisliti.