Opel insignia 2,0 CDTi – test šepetajočega dizla s šestlitrsko porabo

Insignia - na trgu vztraja že sedmo leto

Najprej o osnovi, ki jo motor premika. Insignio Opel ponuja že od leta 2008. Na voljo je v štirivratni, petvratni ali karavanski izvedbi, "pustolovcem" namenja atraktivno izvedbo country tourer, ki privablja z robustnim videzom, dvignjeno karoserijo in štirikolesnim pogonom, športnikom pa različico OPC s 325 "konji".

Leta 2013 je bila prenovljena. Spremembe videza so bile malenkostne, novosti v kabini pa številne in so večinoma blagodejno vplivale na uporabniško izkušnjo. Opel je "počistili" zmedo številnih stikal na armaturni plošči in jo nadomestil s sodobnejšim pristopom, ki stremi k lahkotnejšemu upravljanju – tudi s površinami, občutljivimi na dotik.

Insignia je v sedmem letu obstoja, skoraj dve leti po krepki osvežitvi, ki je popolnoma predrugačila uporabniško izkušnjo v kabini, ponudila popolnoma nov dizelski motor. Ne le tehnično osvežen, ampak popolnoma nov. S starim dvolitrskim dizlom ga druži le okoli pet odstotkov sestavnih delov – tako trdi Opel.

Motor, ki ga je Opel zelo potreboval

O Oplovem tehničnem podvigu, ki je bil v celoti osredotočen na osvežitev dizelske ponudbe in je v veliko pogledih prekosil predhodno, ne pišemo prvič. Izdelek nas je prepričal že na prvi prvi vožnji na irskem, ko smo zapisali, da je Opel dizelske konje naučil šepetati. Nov motor, na katerega so v Russelsheimu izjemno ponosni, smo temeljito preizkusili že v izrazito družinsko naravnani zafiri tourer (in bili z njim zelo zadovoljni), tokrat pa je gnal zapeljivo rdečo insignio.

Novinec je insignii olajšal pot v jeseni njenega življenja in ji znotraj okvirov varčnosti zagotovil živahnost, ki je prej ni imela. Novo dizelsko srce je zmogljivejše in varčno, predvsem pa uporabniško prijaznejše – več navora je na voljo v spodnjem območju vrtljajev, poraba pa je bila le 6,2-litrska.

K slovesu od robatosti pripomoglo kar 550 inženirjev

Tehnične posebnosti: odzivnejši turbinski polnilnik z električno krmiljenim sistemom (VGT) za spreminjanje oziroma prilagajanje geometrije kota lopatic vetrnice; na novo zasnovana izgorevalna komora in površina valjev za boljši izkoristek, največji tlak zgorevanja vse do 200 barov, vbrizg goriva pod tlakom 2000 barov (do deset vbrizgov goriva na delovni takt motorja), zvočna izolacija glave motorja in sesalne veje (prevleka za dušitev hrupa), dve v nasprotni smeri vrteči se gredi v dnu motorja, ki izničita vse do 83 odstotkov tresljajev motorja iz naslova neuravnovešenih, prostih sil. V novem dvolitrskem dizlu je združeno skupno znanje okoli 550 inženirjev, od tega tudi 50 iz torinskega razvojnega središča, kjer Opel sodeluje tudi s tamkajšnjo tehnično univerzo Politecnica.

V prejšnji izvedbi je ponujal 118 kilovatov, zdaj jih je 125, namesto 350 pa lahko voznik izkorišča 400 njutonmetrov navora. Toliko o številkah, ki ne povedo veliko. Uporabnejši pa je podatek, da je ves razpoložljiv navor na voljo že pri 1750 vrtljajih (prej je bila rast vrtilnega momenta počasnejša), ne glede na območje motornih vrtljajev je tresljajev (učinkovito jih odpravljata dve gredi za umirjanje motornih tresljajev v dnu motorja) občutno manj kot prej.

Hvalimo odzivnost v spodnjem območju delovanja in splošno izboljšano živahnost. Del zaslug za to imajo tudi vodno hlajeni ležaji turbinskega polnilnika z električno krmiljeno geometrijo lopatic, zaradi česar je odzivnost motorja povečana za petino. Tudi zaradi tega je insignia prijetnejši sopotnik.