Opel insignia 2.0 CDTI ecoflex

Anekdota za začetek

Na bencinski črpalki sta v istem trenutku vzporedno, vsaka ob svojem točilnem mestu, parkirali dve insignii. Testna, prenovljena, pravkar oprana, in še ena, obe limuzini. Gospod je izstopil in si ves čas polnjenja rezervoarja ogledoval "naš" avtomobil. Najprej je zanimanje skrival in gledal na skrivaj, a je radovednost vendarle zmagala. Ob svojem štirikolesnem favoritu je maširal gor in dol kot detektiv in primerjal. Pogled na testnega, pogled na svojega. Zagnanosti pri raziskovanju mu ni manjkalo in videti je bilo, kot da v živo igra igrico "poišči deset razlik". Imel sem občutek, da je želel pristopiti in odpreti temo, pa se je želja ohladila, ko je videl madžarsko registrsko tablico.

Primerjava

Oplovci spremembe videza hitro odkrijejo, pa čeprav niso tako korenite, da bi jih lahko v hipu izpostavili. Drugi, površni avtomobilski poznavalci, jih lahko spregledajo, saj razlike na prvi pogled niso zelo očitne. Kje so oblikovalci zarezali s skalpelom in "nategnili" pločevinaste gubice, je najlažje videti z neposredno primerjavo.

Ohišje žarometov je na spodnjem delu dobilo dodatno potezo, glavna žarnica je pomaknjena bolj proti zunanjemu delu vozila, značilne dnevne LED-luči ostajajo na svojem mestu. Podpisa avtomobila se ne spreminja kar tako. Maska je večja, ohišja meglenk so zdaj pozitivno navihana navzgor, prej so bila žalostno zaobljena proti tlom.

Odbijač okoli zadnje registrske tablice, tiste, ki je odgnala detektiva, je zdaj teatralno zaobljen, prej je bila površina skoraj ravna. Kromirana letvica je zdaj nameščena nižje in podaljšana zdaj posega v zadnje luči, katerih glavne žarnice so zdaj del novega, podaljšanega dela, ki posega globlje proti sredini zadka.

O privlačnosti in posodobljenem videzu sodite sami, uredniško mnenje pa je, da je insignia zdaj videti nekoliko bolj elegantno.

Revolucija v kabini

Insignii, astri, merivi in verjetno še kateremu oplu so (kupci in novinarji) očitali številčnost gumbov sredinske konzole.

Preglednost in praktičnost sta trpeli, uporabnost pa po privajanju ne toliko, da bi to lahko odločilno vplivalo na naše (pozitivno) mnenje o avtomobilu. Stikala so bila vseeno razporejena logično.

Pred prenovo je imela insignia v sklopu sredinske konzole 42 gumbov, od tega štiri večje, vrtljive. Po prenovi jih je 25, od tega dva vrtljiva, poleg sta kot novost dodani dve na dotik občutljivi površini za upravljanje s klimatsko napravo in gretjem sedežev.

Zmeda manjša, preglednost večja, uporabnost, ironično, šepa

Sredinska konzola je razdeljena na dva dela. Spodnji del je, podobno kot prej, namenjen upravljanju s klimatsko napravo. Stikala so velika, pregledna, napisi na njih čitljivi. Opel se je znebil dveh vrtljivih gumbov za nastavljanje temperature (trdimo, da preprostejši način ne obstaja) in jih nadomestil z dvema površinama, občutljivima na dotik.

Rešitev je estetsko ustrezna, a s praktičnega vidika razočara. Natančno pritiskanje rdeče ali modre puščice (ali nastavljanje tristopenjskega ogrevanja sedežev) jemlje preveč voznikove pozornosti, odzivanje površine na posamezne dotike ni konstantno, občutljivost je povprečna.

Zgornji del konzole gosti velik zaslon, občutljiv na dotik, in devet stikal za upravljanje z radiem (prej 23). Opel je v prid upravljanju z multimedijskim vmesnikom na sredinski greben, na ergonomsko primerno mesto, ob vznožje prestavne ročice, namestil površino, občutljivo na dotik, z dvema dodatnima stikaloma (eno za vračanje v predhodne menije in eno za vklop pisanja s prsti), ki posnema delovanje sistemov premijskih avtomobilskih znamk (sistem "touch pad" je leta 2010 prvi uvedel Audi ob lansiranju nove generacije modela A8).

Pod prsti brni

Sistem se od običajnih tovrstnih razlikuje, saj občutljive blazinice prstov med sprehajanjem po menijih začutijo rahle vibracije ob pomiku z ene virtualne ikone na drugo. Hvalimo domiselnost, natančnost podlage pri pisanju s prsti in raznolikost možnosti upravljanja (glasovno, prek zaslona na dotik, vrtljivo stikalo na konzoli in površina občutljiva na dotik), grajamo dejstvo, da potrditev posameznih ukazov zahteva (pre)močan pritisk podlage, odzivnost in hitrost celotnega sistema pa bi morala biti boljša.

Velik zaslon namesto analognega merilnika hitrosti

Nova, številčnejša, logično razporejena in pregledna so tudi stikala na volanu, namenjena upravljanju s tempomatom, radiem in nekaterimi podmeniji v sklopu druge večje novosti v kabini – velikega, osempalčnega zaslona med analognimi merilniki vrtljajev, temperature olja in zaloge goriva.

Novost deluje tehnološko osvežujoče, jasno nakazuje Oplovo strmenje v prihodnost, podobne rešitve sčasoma pričakujte v vseh njihovih večjih avtomobilih, naprej verjetno v astri. Programska oprema omogoča izbiro dveh različnih pogledov.

Športni način na sredini prikazuje velik merilnik hitrosti s prikazovanjem številnih podatkov (tudi navodil navigacijske naprave v okrogli sredini), tako imenovani poslovni način pa z bolj konservativnim videzom v ospredje postavlja na veliko izpisan podatek o trenutni hitrosti.

Slovenski meniji

Hvalimo možnost izbire slovenskih menijev, prevajalci so svoje delo opravili zgledno in hecnih, tako ali drugače ponesrečenih napisov/provodov sprva nismo našli. In ko smo med sedenjem v testnem avtomobilu ravno razgabljali o tem in se nasmihali spodrsljaju ene od premijskih znamk, pri kateri smo v sklopu prve vožnje pri izbiri pogleda navigacijske naprave zasledili način "perspektivično", smo nekaj izbrskali tudi v prenovljenem oplu. Pod lično prikazano grafiko o količini stanja motornega olja piše: "življenje olja". Nič tragičnega, je pa zanimivo.

Obnova znanega

V insignii se sedi odlično, zgleden voznikov položaj smo hvalili že v testih pred prenovo, prostornost druge vrste je malenkost okrnjena le v višino. Kupejevsko padajoča streha zahteva davek, ki ga bodo čutili višji od metra in osemdeset centimetrov.

Prtljažna vrata se odprejo tako na široko, da ji ne bi očitali tudi kombilimuzinske oznake, 530-litrski prtljažnik bo zadovolji tudi najzahtevnejše. Tako kot pri vseh vozilih z limuzinsko karoserijsko zasnovo moti visok nakladalni rob.

Vozne lastnosti bodo ustrezale umirjenim voznikom. Blaženje je bilo kljub relativno velikim, osemnajstpalčnim platiščem zgledno, splošen značaj avtomobila pa tudi zaradi značke ecoflex na zadku umirjen.

Poraba zlahka pod šest litrov

Dvolitrski dizel s 103 kilovati se v prid iskanja nizke porabe in tovarniško deklariranih 99 gramov škodljivih izpustov na kilometer zateka predvsem k spremenjenim, podaljšanim prestavnim razmerjem. Rezultat je lenobni značaj in štirivaljnik svojih 140 "konjev" dobro skriva, šeste prestave pa razen na avtocesti skoraj nismo uporabljali.

Testno povprečje se je ob umirjeni vožnji zlahka redno spuščalo globoko pod mejo šestih litrov (tudi do 5,3 litra) in se ob enakovredni uporabi običajnih cest in avtoceste ustalilo pri dobrih šestih.