Kia optima hybrid

Zeleni koraki naj bodo kratki in smiselni

Okoljevarstvo se je v današnjih časih dodobra zasidralo v naše glave, v misli potrošnikov. Na vsakem koraku nas spremljajo reklame za nizko porabo, naj gre za preskok na učinkovitejše peči na pelete, za zalivanje vrta z deževnico ali pa za nižanje stroškov z varčnejšim avtomobilom.

Seveda reklame vselej poudarjajo zgolj nizke tekoče stroške, ne prištevajo stroškov nakupa varčevalne naprave, kupci pa tudi nismo več tako naivni, da ne bi znali sami izračunati realne vrednosti.

Zato je jasno, da se trg zelenih stvari vendarle krepi počasneje, kot bi morda lahko sklepali glede na vsemogočne besede fanatičnih navdušencev. Pri avtomobilih je to sploh očitno. Električni avtomobili naj bi bili "the next big thing", pa se je kaj kmalu pokazalo, da se kupcev ne da pretentati, sami znajo izračunati, kaj se izplača in kaj ne.

Hibridi naj bi bili vmesna stopnja, a pomislite, koliko let in koliko milijonov kupcev je morala prepričati Toyota, da so se ti uveljavili. Pa je s svojim početjem kljub vsemu svoje tekmece spodbudila bolj k iskanju tehničnih alternativ kot k posnemanju in sledenju.

Povsem očitno je, da so v realnosti zeleni koraki zelo pragmatični in racionalni, zato tudi krajši. Prihodnost torej vsekakor je veliko bolj zelena in čista, a naslednja velika stvar v avtomobilizmu so predvsem varčni običajni avtomobili z notranjim izgorevanjem. Pri Kii so to različice ecodynmics, ne pa tale hybridna optima.

Zeleni marketing

Toda kako bi lahko pri Kii prepričali kupce, da so ecodynamicsi tako zeleni, če ne pokažejo tudi takšne optime. Moderna avtomobilska znamka preprosto nekaj takšnega v svoji ponudbi mora imeti, zeleni marketing je danes nujen!

In za svojo premikajočo se reklamo so pri Kii izbrali izvrsten izdelek. Kjerkoli se pojavi, privablja poželjive poglede, moške in ženske!

In pri tem je najpomembneje, da ima tudi ta hibridna optima na zadku napis ecodynamics, oznako, ki jo kupci lahko najdejo tudi na cee'dih, torej na kiah, ki držijo trgovce pri življenju.

Ni za vsakogar

Pri tem so prodajni rezultati takšne hibridne optime povsem nepomembni. Že tako optima v Evropi ne velja za množični model, ta hibridna različica pa sploh ni ustvarjena, da bi se ljudje grebli zanjo.

Zato so naše kritike povsem nepomembne. Čisto nič ne šteje, če zapišemo, da je položaj za volanom optime za marsikoga neprimeren, saj se z glavo skoraj zadeva ob rob strehe in vetrobransko steklo. Pa tudi, da je zadnja klop videti bolj prostorna, kot dejansko je. Tudi to ni pomembno, da je prtljažnik zaradi dodatnih baterij ustrezno manjši od tistih v običajnih optimah in nepovečljiv.

Premalo eko in premalo dinamična

No, tehnika je seveda nekoliko pomembnejša. A tu se je Kia ustavila nekje na pol poti. Zdi se, da še ne vedo natančno, kaj točno želijo. Namreč, koliko bi želeli biti eko in koliko dinamični ...

Všeč nam je to, da ni toliko eko kot na primer Toyotini hibridi, ki te ob vsakem močnejšem pritisku na stopalko za plin "naderejo", kot da si storil smrtni greh. Tega v optimi ni, njen šeststopenjski avtomatski menjalnik prestavlja tako, kot je treba.

Toda po drugi strani je hibridna optima premalo eko in premalo dinamična. Premalo eko je zato, ker je premalo varčna. 8,3 litra na našem testnem krogu je daleč od tistega, kar so Kijini plačanci dosegli na rekordni vožnji čez 48 držav Severne Amerike. Še celo umirjen cikel nam je pokazal za dober liter višjo porabo od tistih od Guinnessa potrjenih 3,6 litra.

Če bi kupec sklepal samo na podlagi atraktivne oblike (ki je niti polna platišča in spojlerji ne naredijo bolj eko) in če bi upoštevali samo tehnične podatke, še posebej tistega o skoraj dvesto "konjih" skupne moči, potem bi praktični preizkus pokazal razočaranje. Že običajna optima kaže razkorak med obliko in značajem, ga hibridna še nekoliko poudarja. Konji se na cesti namreč ne želijo prepričati o polnem galopu, raje se malo "šparajo".

Če vam je pomembno, kako vas gledajo sosedje ...

To sicer še ne pomeni, da hibridna optima ne zdrži primerjave s svojimi dizelskimi sestrami. Hibrid namreč stane enako kot dizelska optima s samodejnim menjalnikom, obakrat pa gre za vrhunsko opremljeno različico.

Z dizlom se sicer vozite za poldrugi liter varčnejše, a nič bolj dinamično. Kot kupec se morate torej vprašati, kako želite, da vas mimoidoči gledajo.

Če želite imidž eko navdušenca, morate seveda izbrati hibridno optimo, naj bo to racionalno ali ne, višje tekoče stroške boste menda že zmogli, če vam je to pomembno. Seveda k tej odločitvi spada tudi nekaj vsakodnevnega preračunavanja na vožnjah, kako boste po poti nabrali oziroma prihranili dovolj energije, da se boste po domači ulici zmogli mimo sosedov voziti na elektriko.

Če torej kupujete "reklamo" za svoj življenjski nazor, je optima celo ugoden nakup. Za enak denar dobite na primer že skoraj vse Toyotine hibride, toda v optimi se vam ne bo treba privajati na nov slog vožnje, v primerjavi s priusi je optima prijaznejša.

Kompromis med ekologijo in dinamiko ponujajo tudi Francozi s svojo dizelsko-električno 4 x 4 kombinacijo in roko na srce so v praksi boljši od Korejcev. A so vsaj pet tisočakov dražji, še mnogo dražji pa je bavarski hibrid, a je za to doplačilo še precej bolj varčen in hitrejši.